Teharčani imajo bogato in pestro zgodovino, ki pa je žal premalo poznana in zapisana. Kdaj natančno so Teharčani pridobili plemiške pravice in svoboščine ni znano, ker ne obstajajo nobeni pisni viri. Status teharske plemiške občine izhaja še iz časa karantanskih časov, ko so bili kosezi vojaški spremljevalci karantanskih knezov. Teharska plemščina (Das Edelthum Tüchern) se je obdržala celoten srednji vek do srede 19. stoletja, ko se je leta 1848 končalo obdobje fevdalizma v Habsburški monarhiji.
Teharčani so imeli kot koseški svobodnjaki posebne pravice in privilegije, ki so se odražali v volitvah svojega sodnika ali sodina (imenovanega šefon), štirih svetovalec imenovanih seniorji, lastnem grbu, imeli so lasten urbar, pečat, sodnijsko knjigo in si lahko sodili sami za manjše zadeve, kot so bile zemljiško-pravdne zadeve, kupo-prodajne pogodbe in manjše kazenske zadeve.
Teharčani so dali tudi veliko znamenitih in pomembnih osebnosti na kulturnem, publicističnem, šolskem, političnem in športnem področju, ki niso bili samo pomembni in prepoznavni za lokalno skupnost, torej v teharskem okolju, ampak so delovali, službovali in se udejstvovali tudi v širšem slovenskem področju. Pomembne teharske osebnosti so delovale v različnih zgodovinskih in časovnih obdobjih in tudi pomembno sooblikovale kulturni, politični, športni ali literarni zgodovinski prostor.
