Župnija sv. Mihaela v Mengšu je prastara. O župniji zgodovinarji trdijo da spada, če ne v rimsko dobo, pa gotovo v dobo pokristjanjevanja Slovencev. Bila je misijonsko središče za vso pokrajino med Karavankami in Savo. V njenem okrožju so nastale tri samostojne župnije: Kamnik (Nevlje), Moravče in Dob. Prvi župnik Konrad se sicer omenja šele v 13. stoletju in prvi zapiski o mengeški cerkvi segajo šele v 15. stoletje. Toda svojo cerkev, čeprav morda le leseno, je Mengeš nedvomno imel že v času romanike.
Cerkev je največji mengeški umetnostni spomenik, kar še posebej velja za prezbiterij. Današnja cerkev je nastala sredi 15. stoletja. Od stare romanske cerkve ni ostalo nobenega sledu. Krasijo jo čudovite freske, ki so jih odkrili leta 1932 pri obnavljanju cerkve. Opozoriti je treba še na stare cerkvene matične knjige, ki so med najstarejšimi v Sloveniji. Pisati so jih začeli leta 1584.
Iz novejšega časa sta občudovanja vredni krstilnica in spovednica, ki ju je zasnoval Jože Plečnik.
Vzhodno od cerkve je vhod na pokopališče, kjer so pokopani številni znani Mengšani, nekaj pa je tudi nagrobnikov z nemškimi napisi. To so grobovi Tirolcev, ki so se v Mengšu ukvarjali s slamnikarstvom.
Za kraj je pomembna stavba ob cerkvi. Na mestu mežnarije je včasih stala stara mežnarija, v kateri se je leta 1700 rodil slovenski baročni slikar Franc Jelovšek, kot sin Andreja organista in učitelja.
Ob cerkvi stoji mogočen 30 metrski cerkveni zvonik, ki stoji ločeno od cerkve in je ostanek protiturškega tabora. Pozidan je bil okoli 1500. Nasproti, čez cesto, je nekdanja šola, zdaj tudi pošta in glasbena šola.
Na trgu pred cerkvijo je Marijino znamenje Brezmadežne iz leta 1857, ki je prvotno stalo na Glavnem trgu. Za njim je župnišče, ki so ga zgradili na mestu starega leta 1899. Pri zidavi so naleteli na več staroslovanskih grobov.
