Otok Ventotene »ni nikak južni raj, kot so mi ga slikali« je v spominih na konfinacijo zapisal Bevk, pa vendar je, ko je doživel tudi taborišča (Pisticci, Colfiorito in Isernia), včasih z otožnostjo mislil na knjige in hrano na otoku. Kasneje v internaciji »so nas natrpali med žične ograje ali med stene kot živino« je potožil v knjigi Mrak za rešetkami (str. 98)