Umetnik je v ekslibrisu hotel prikazati na srž pisateljevega ustvarjanja – združitev dveh figur; ljubezensko in domačijsko tematiko. »Figuri pa nista osamljeni, v niju se prepleta ves mikrokozmos, človeške oblike prehajajo v rastlinski svet. Tako je posebej poudarjena povezanost z naravo. Človek in zemlja sta tako blizu, da drug v drugega prehajata in se z najtanjšimi nitmi stapljata v eno. To osrednjo misel pa je slikar uklenil lepo v drug, realnejši svet, v kraško ograjo – zid, ki je sestavljen iz množice lepih stiliziranih kraških elementov (kalone, okna, itd.). Rastlinski svet na tem listu zaživi po svoje – rastline niso več to, kar so, marveč prehajajo v nekaj drugega.«