Grabljenje in nakladanje sena na voz lojtrnik. Slavkina v šesto noseča mama grabi, oče Jože na vozu pešta seno, Darjo muha krave, Olga grabi.
Ko je voz, ga “obucajo” (ograbljevanje, pograbijo odvečno štrleče seno, da se ne po poti obeša na grmovje, veje itd.), na sredo voza se da žrd, z “opasivnico” trikrat povežejo okrog voza. etnografski muzej, košnja. Za otroke je bilo največje veselje spomladi, ko se je vozilo gnoj na njive. Otroci so zavirali/žlajfali vozove po strmini navzdol, sicer pa so se usedli na suro voza od zadaj. Ko so prišli na njivo, so po svojih močeh pomagali zvrniti koš. Ko so se vračali, je bilo otrokom najlepše, saj so najmlajši poskakali v koš, četudi umazan od gnoja, večji so ostali na suri. V košu so se trdno držali za rob in gledali naokoli, kot bi se peljali v najlepši kočiji.
Njive so orali samo odrasli. Otroci so samo od daleč gledali. Pri košnji so otroci pomagali grabiti in mešati seno. Kadar se je nakladalo seno, so ga otroci navadno peštali. Seno je seveda zbadalo, da so imeli opraskane roke in noge. Najlepše je bilo na poti domov, saj so se povečini in če se je le dalo, otroci peljali na vozu. Zaradi višine se je otrokom zdelo, kot bi gledali na zemljo z višav. Držati so se morali na sredini, ker se je voz zibal na vse strani. Včasih se je voz prevrnil in otroci so zleteli dol. Ko so na vozovih vozili pridelke domov, takrat se niso otroci smeli peljati na vozu. Cesta je bila prestrma in vožnja prenaporna za krave.
odlomek pesmi Mrše
V mršanskih hribih delo teži,
se težko dela, kopa in kosi,
ker vse je na hribu in se na hrbtu nosi,
sadje, butare in oprtnjak do vasi.
(zapisana 26.01.2002)
