Junija 1989 se je prijavil na razpis za ravnatelja Glabene šole Sežana in bil sprejet. Glasbena šola je najprej delovala v prostorih Starega gradu, kasneje pa v 3. nadstropju poslopja pri Kosovelovem domu, kjer deluje še danes. Leander je izrisal razporeditev prostorov v sodelovanju z Milošem Mozetičem. Organiziral je poučevanje na podružnicah v Divači, Hrpeljah in Komnu, ter ustanovil amaterske pihalne godbe v Sežani (Kraška pihalna godba, ki jo je kmalu predal nasledniku), Komnu (Pihalni orkester Komen, kjer je dirigentsko paličico držal 5 let) in Brkinih (Brkinska godba 2000), kasneje pa tudi godalni orkester.
Bil je pobudnik za revijo kraških pihalnih godb. Prva je bila prirejena v Sežani leta 1994, kjer so se predstavile godbe iz Ricmanj, Trebč, Nabrežine, Proseka, Doberdoba in Sežane, ki so se na koncu združile na zadnjem koncertu Bojana Adamiča pod njegovim vodstvom z dvema njegovima skladbama.
Obnovil je tudi pihalno godbo iz Vrhpolja, ki je zamrla po 2. svetovni vojni, in tam aktivno deloval 6 let.