V srednjem veku so nastanek črne smrti poskušali razložiti z miazmatsko teorijo, ki je vzrok za razvoj kužnih bolezni pripisovala vplivu zvezd in neugodni konstelaciji planetov. Prvi, ki je ovrgel to teorijo je bil italijanski učenjak Girolamo Fracastoro (1478–1553). V delu De contagione et contagiosis morbis (O okužbi in nalezljivih boleznih, 1546) je zapisal, da nalezljive bolezni povzročajo žive klice in da so za preprečevanje okužb pomembni telesna higiena, čista pitna voda, higiena hrane, čiščenje bivalnih prostorov, razkuževanje predmetov ter odstranjevanje in pokopavanje ukuženih trupel. O povzročiteljih nalezljivih bolezni je v delu Opera medico physica (na sliki) pisal tudi slovenski zdravnik Anton Marko Plenčič (1705–1786), ki ga prištevamo med predhodnike sodobne mikrobiologije. Plenčičevo delo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.