Rotunda, Selo na Goričkem

V štiridesetih letih 19. stoletja so Madžari rotundo usodno prezidali. Izgubila je apsido, močno so predelali tudi notranjščino. Smela konservatorska odločitev ji je z rekonstrukcijo v letih 1956–1979 vrnila apsido, odprli so zazidan portal in okna ter naredili novo skodlasto streho. Poslikave so bile večkrat restavrirane. Tehnično in tehnološko zahteven proces prezentiranja spomenika, povezan tudi s preteklimi posegi, zahteva reševanje po korakih, načrtovanih celostno in premišljeno ter v tesnem povezovanju pristojnih ustanov, stroke in lokalne skupnosti. Danes s pomočjo rezultatov novejših raziskav in analogij ugotavljamo pomanjkljivosti rekonstrukcije romanske faze stavbe, še posebej pa je vznemirljivo, da se pred nami počasi razgrinja zgodba tega mističnega prostora. Lidarsko snemanje površja je namreč razkrilo natančen tloris ostankov nekega večjega utrjenega stavbnega kompleksa. Testne arheološke raziskave so pokazale, da je bilo gradišče v uporabi verjetno že v 11. stoletju. Utrdba je imela pomembno vlogo ob eni glavnih prometnic, imenovani tudi »vojaška cesta« (madž. Katonák utjá), ki je iz notranjosti ogrskega kraljestva vodila proti nemškemu cesarstvu.