V 11. stoletju je ob srednjeveški naselbini nastal oratorij, ki velja za najstarejšega v Gorici. Po legendi naj bi ga okoli leta 1225 ustanovil sam Sveti Anton Padovanski, ki naj bi bil tudi pobudnik za gradnjo frančiškanskega samostana ob oratoriju. Legenda pravi, da je sv. Antona, ob sprehodu po Goriški naselbini, ganila revščina in nevednost kmetov in obrtnikov, ki so tam prebivali. Zato je s pomočjo fevdalnih gospodov, ki so živeli v gradu, zgradil samostan, kjer je bil potem še kakšno leto skrbnik. Na začetku naj bi bil samostan posvečen Sv. Katarini, a so ga leta 1232 preimenovali v Samostan Sv. Antona. Na trgu je še danes vidnih 27 obokov, približna polovica notranjega atrija samostana. Skozi stoletja je bil samostan velikokrat predelan in restavriran, nazadnje pa leta 1823 tako spremenjen, da se je ohranila samo še celica Antona Padovanskega.
Samostan Sv. Antona
Slika
