Katastrofa v Litiji
Čebelarje v Litiji in okolici je zadela koncem junija t. l, velika nesreča po krivdi in brezbrižnosti tamkajšnje topilnice. V tej topilnici so skozi dva tedna žgali neko svinčeno rudo. Vso okolico so pokrili strupeni plini, ki so se noč in dan valili iz tovarniških dimnikov. V neposredni bližini tovarne se nahaja veliko lip, ki so bile ravno takrat v najlepšem cvetju. Umevno je, da so jih obletavale čebele iz vse okolice in se zastrupljale najbrže z arzenikom, ki se je vsedel po rastlinah. Veliko čebel je poginilo že na lipah, tako da je bilo pod drevjem kar posuto z njimi. Kar jih je pa prišlo domov, so poginile pozneje in ob enem zastrupile vso odkrito zalego, ker so nosile zastrupljen med in obnožino. Zastrupljene čebele so prihajale posebno ponoči v velikih množinah iz panjev in ostajale na tleh pred čebelnjakom. Ko je posijalo solnce, so se hotele dvigniti, a vsled slabosti se jim to ni posrečilo, ampak so se razlezle na vse strani in tekom dne žalostno poginile. To so je ponavljalo vsak dan tako dolgo, da so bili panji prazni. Panji so deloma popolnoma izmrli ali pa tako do skrajnosti oslabeli, da je izključeno, da bi si opomogli. Najhujše je to, da je tudi vsa odkrita zalega poginila. V mnogih panjih je najti skozi vso dobo samo jajčeca in nekaj stare pokrite zalege. Takoj, ko se iz jajčec zležejo ličinke in dobe prvo hrano, se zastrupijo in poginejo. Najbolj prizadeti in popolnoma pokončani so roji. V neposredni bližini Litije so čebelnjaki prazni. V oddaljenosti pol do 1 ure so pa tako oslabljeni, da se bo dalo rešiti nekaj malega. Strupeni plini so segli globoko v hribe proti Štangi in tudi tam povzročili veliko škode, ko so brale čebele kostanj.
Natančna preiskava je dognala, da ni najti nikjer nobenega sledu o kaki doslej znani čebelni bolezni. Ker so bile čebele do dneva, ko so začeli žgati omenjeno rudo, popolnoma zdrave, panji polni muh (kar se še sedaj lahko dokaže pri rojih, ki imajo polne panje satja); ker je natančno znano, kateri dan se je začela žgati dotična ruda, in na ker so se take nesreče prigodile že večkrat prej ni nobenega d v o m a , da so katastrofo povzročili strupeni plini iz topilnice.
Zadnja taka nesreča je zadela litijske čebelarje pred 10 leti. Od takrat so žgali te vrste rudo le pozimi. Kakšen zli duh je napotil tovarniško vodstvo, da je letos pustilo prejšnjo prakso, nam ni znano. Vsekako je pa to nečuvena brezbrižnost in omalovaževanje čebelarstva, ker je tovarniško vodstvo dobro vedelo kaj se bo zgodilo in so vsi čebelarji že vnaprej s strahom pričakovali nesreče, ko so doznali, da se namerava žgati dotična ruda.
Po našem mnenju je tovarna odgovorna za vso škodo, ki je nastala po njeni krivdi. Skrajni čas bi bil, da merodajna oblast enkrat za vselej naredi konec takemu postopanju, zlasti ker se tudi pri živini in na poljskih pridelkih kaže škodljiv vpliv strupenih plinov.
