Tomaž Hostnik je nekaj mesecev pred smrtjo z Laibach nastopil na ljubljanskem festivalu Novi Rock. Takrat je nastala tudi ena njegovih najbolj legendarnih fotografij, ko ga je iz publike zadela steklenica, po bradi mu je pa tekel tanek curek krvi. Hostnik se na rane ni oziral, temveč v diktatorski, skoraj “mussolinijevski” ali “miloševićevski” pozi dalje vpil: “Cari amici soldati, i tempi della pace sono pasati!”
Po omenjenem koncertu je z Laibach nastopil še na legendarnem koncertu v Zagrebu, ki ga je zasedba poimenovala Dotik zla.
Natanko deset dni kasneje se je, takrat komaj 21-letni Hostnik, po nekaterih navedbah verjetno v globokem izbruhu delirija, pomešanem z izrazito čustveno nestabilnostjo, v bližini Medvod obesil na kozolcu – enemu najmočnejših simbolov slovenstva. Ob njem naj bi našli besedilo Laibachove Apologije – pesmi, ki je postala del manifesta skupine. Člani zasedbe so njegovo dejanje obsodili in ga posthumno izključili iz skupine. Kozolec, na katerem je Hostnik končal svoje življenje, pa je našel svoje mesto na naslovnici Laibachove Rekapitulacije (1980-1984).
Nekaj njegovih pesmi in umetniških slik je bilo objavljenih tudi v tematski številki revije Problemi, ki jo je leta 1985 pripravilo umetniško gibanje Neue Slowenische Kunst.
