Bo ben taku, da bo prou je film, ki ga je pripravila Brkinska folklora in v kateri igra med drugimi tudi Slavka, ki predstavlja žanjico. O njih je napisala pesem, ki je dovolj zgovorna, da ni potreben dodaten opis.
Žanjice
Zjutraj v rani ure vstale,
na njivo s srpi se podale,
da še pri hladu žeti njivo začele,
predno je sonce vstalo, že kos njive požele.
Žanjicam na njivo prinesli so
za fruštik mleko in kuhano preso,
da so se naužile in moči udobile
s srpi mahale, da bi prišle na konec njive.
Ni in ni bilo tega konca,
bale so se vedno več svetlega sonca,
da pot in žeja jih je martrala do konca,
da so jesih in vodo pile kar iz lonca.
Okrog so se ozirale, da bi v bližini drev zagledale,
samo za nekaj minut, da bi se malo odpočile,
si hrbet zravnale in se na tla ulegle.
Če sence ni bilo, so se v sonce zagledale.
Ali kmalu majhna senca bo, dve stopinji in pol,
da kmalu spre pospravile bodo in šle domov,
kjer so jim napravili južne polno skledo
in jo postavili na mizo na sredo.
Ko so se južne dobre naužile
in se do dobrega odpočile,
odpravle so se nazaj, kot bi se obnovile,
da so za videža prišle na konec njive.
Zapisano 25.2.2002
