Janez Jalen je svoje najbolj znano delo Bobre pisal med drugo svetovno vojno in zanje 8. februarja 1944 dobil banovinsko literarno nagrado, enakovredno sedanji nagradi Prešernovega sklada. V Bobrih pripoveduje o življenju koliščarjev na Velikem jezeru, kjer je zdaj Ljubljansko barje. Da je lahko delo napisal tako, kot je bilo v njegovi navadi, torej da je dobro poznal način življenja ljudi, o katerih je pripovedoval, je moral preštudirati veliko znanstvenega gradiva. Veliko pozornosti je posvetil tudi njihovim medsebojnim odnosom. Teh mu ni bilo treba preveč študirati, saj je kot duhovnik in katehet dobro poznal človekovo naravo – v intervjuju o delu, ki je izšel v Slovencu 10. februarja 1944, je rekel tudi, da je “človek vseskozi precej enak”. Bobri so bili po drugi svetovni vojni sicer na seznamu prepovedanih del, ampak so že leta 1957 prvič spet izšli in potem še velikokrat, nazadnje ob petdeseti obletnici pisateljeve smrti leta 2016 pri Celjski Mohorjevi družbi.