Elizabeta Savica Zorko, rojena Šuligoj, je po 2. svetovni vojni z možem in obema sinovoma prišla v Brežice. Kot učiteljica se je zaposlila v Osnovni šoli v Brežicah. Ker je bila velika ljubiteljica knjig, jo je Ljudski odbor v Brežicah v začetku leta 1946 določil za knjižničarko novoustanovljene Ljudske knjižnice v Brežicah.