Kržjačen, čuvar reda in miru pod Machovim hribom. Prva legenda pravi, da skalni pračlovek iz davnine bdi nad dogajanjem v dolini studencev. Njegov kamniti pogled je uprt na bistri Angelski studenec, kamor se po legendi hodijo angeli hladit. Po drugi legendi pa je nekoč lovec Franc Kržjačen graščaku Machu čuval dragocenega metulja jamamaja. S puško je preganjal roparske ptice, ki so mu plenile svilnatega prelca. Kržjačen se je graščaku zaobljubil, da mu bo do zadnjega očuval vse jamamaje, četudi cel mesec ne spi. »Če se mi ne posreči, naj sam pri tem studencu okamnim,« se je zaklel. A zgodila se je neprevidnost. Lovec se je trudil na vso moč okoli velike maše, ko se iz kokonov ležejo metulji in živijo le nekaj dni. Pazil je noč in dan, meglil se mu je vid, krvavo so se mu že solzile oči. Od utrujenosti je sedmega dne na kamnu sedeč zakimal in gozdni škrat Urh mu je puško izmaknil. Takrat so mu nočne ptice prepodile metulje. Devet metuljev je poletelo čez ograjo, ušli so po hrastovih gozdovih in se razmnožili daleč po vsej Evropi. Od takrat sedi lovec na kamnu, nikoli več ni zaspal. Bog ne daj, da bi vsiljivi obiskovalec Kržjačena pocukal za zeleno, z mahom poraščeno brado. Kaj vse hudega se mu lahko potem pripeti!