19. marca so Goričani končno dočakali manekenke, ki so se v hlačnem krilu sprehodile po mestu. Na nedeljski sprehod po promenadi, v času ko se je na Korzu zbralo največ ljudi, so med prebivalci krožile tri dame; dve iz »tvrdke« Medved in ena iz »tvrdke« Steiner. Občinstvo jih je sprejelo mirno, »gledali so jih in sodili, drugače so imele popoln mir.« (Soča, 21.3.1911, str. 2) Največ radovednosti in občudovanja je zbujala dama v hlačnem krilu iz tvrdke Steiner, konfekcijske trgovine, ki je bila v Gorici poznana po posebnem damskem salonu za originalne pariške modele.
Časnik Soča je novo modo spremljal z navdušenjem in je v vsaki številki hlačnemu krilu posvetil vsaj manjšo notico. Časnika Gorica in Primorski list pa sta bila do nove mode, ki je moškim pobirala primat nad hlačami, manj prizanesljiva. Primorski list je izrazil bojazen, da bodo Marijine hčere kmalu nosile hlače namesto lepih kril in cigareto v roki namesto rožnega venca. Časnik Gorica pa je žensko v hlačah celo imenoval za »spako«. Po burnem letu 1911 in deljenih mnenjih glede žensk v hlačah, se je polemika v časnikih polegla.
Jupe culotte so bile na začetku res mišljene kot zgolj modna muha, vendar so ženske v hlačah naletele na oster in nepričakovan odziv moške populacije in klerikalnih žensk. S tem so se vpisale v zgodovino kot upornice in udeleženke boja za enakopravnost, ki se, skupaj s spremenljivim modnim smernicami in neprestanimi pritiski javnosti, nadaljuje še danes.
