»Komanda oklepne skupine Afrika. Poveljujoči. Na bojnem položaju, dne 29.12.1941. Spoštovana gospa Šilih! Vaše pismo z dne 2. 12. 41, iz katerega sem z obžalovanjem zvedel za neprijetno usodo nekdanjega bojnega tovariša, sem s priporočilom posredoval g. gauleiterju Uiberreiterju v Gradec in močno upam, da boste od tam prejeli ugodno rešitev.«
To je odgovor nemškega feldmaršala Erwina Rommla Šilihovi ženi Olgi, v katerem ji obljublja, da bo posredoval za njenega moža. Rommel je obljubo izpolnil in Šiliha so Nemci izpustili iz vojnega ujetništva. Znanstvo med njima izhaja iz prve svetovne vojne, ko je Rommla na Soški fronti iz italijanskega obroča rešil oddelek pod vodstvom Šiliha, ki je za to prejel tudi odlikovanje. Pismo hrani Šilihova družina.
Zaradi Šilihove nacionalne zavednosti in opravičenega strahu pred maščevanjem okupatorja (njegovo delo Beli dvor je bilo na gestapovskem seznamu knjig, ki jih je treba uničiti), med drugo vojno ni mogel živeti v Mariboru, v Ljubljano pa se ni mogel preseliti. Zato si je našel službo v graški knjigarni.