Mavril je bil pooblaščen za pobiranje posebne naklade od prodanega piva, kar je predstavljalo dobrodošel dohodek v zaostrenih gospodarskih razmerah druge polovice 19. stoletja. Zaradi hitrega razvoja industrijske proizvodnje in uvoza tujih izdelkov so bili ogroženi domači obrtniki in manjši podjetniki. Sredi 19. stoletja je v Kranju varilo pet manjših sezonskih pivovarjev, poleg Franca in Antona Mayrja še Tadej Josek, Tomaž Trebar in Jakob Jalen. Ob koncu 19. stoletja se je v Kranju obdržal le še največji pivovar Mavril Mayr, ki je v pivovarni ob Savi proizvedel do 5000 hl piva na leto.
