V letih od 1930 do 1941 so ženske v župniji sv. Peter pod Sv. gorami, ki so rojevale doma, rodile brez strokovne pomoči s pomočjo ženske – neizprašane babice, po letu 1945 pa so vse več rojevale s pomočjo izšolanih babic. Število porodov s pomočjo izšolane babice je iz leta v leto naraščalo, prav tako pa se je zniževalo število porodov na domu. Ženske so zaradi večje varnosti, večje možnosti prevoza in tudi izboljšanega sistema zdravstvenega varstva in tendence v zdravstvu začele v večjemu številu rojevati v porodnišnicah. Babica je bila pomembna osebnost v času rojevanja ženske, saj jih je ta zaupala svoje in otrokovo življenje.
