Marijan Zadnikar je v drugi izdaji svoje knjige Znamenja na Slovenskem 1970 zapisal: “S štukom okrašeno je tole eno najlepših zidanih znamenj 17. stoletja.” (str. 176, napis pod sliko XXXVIII). Naslednja, iz leta 1991, je prinesla popravek: “Vse do nestrokovno opravljene in ponesrečene “obnove” je bilo to znamenje bogato okrašeno s štukom in zato eno naših najlepših zidanih slopastih znamenj iz 17. stoletja. Zdaj je izgubilo svojo umetnostno pričevalnost in svoj osebni izraz in je le še krajinski spomenik, ki v družbi z dvojnim kozolcem daje nekaj kulturnega poudarka hribovitemu svetu nad savsko sotesko na meji Zgornjega in Spodnjega Posavja.”(str. 226, k sliki str. 227.) Slednje se je spremenilo leta 1999, ko je bilo znamenje obnovljeno v prvotno obliko iz 17. stol.