Razglednica je bila odposlana. Poštni žig je nečitljiv.
“Če bi človek prečkal cesto nekoliko bolj proti Trstu, bi med italijansko okupacijo prišel v Bar Italia. To je bil majhen prostorček, ravno toliko velik, da si na hitro kaj popil in odšel. Prej je tam krojil in šival sežanski krojač.
Bar Italia se je dotikal Gostilne Josipa Štolfe. Po domače so tej gostilni rekli Pr’ Judi, nosila pa je velik napis J. Štolfa nad vhodom, na levi strani nad vrati Restaurant, na drugi strani pa Kavarna. Lastnik Štolfa jo je upravljal do prve svetovne vojne, potem pa jo je prodal Mržku, ta pa Lisjaku. Končno jo je kupil lastnik, ki so mu rekli Bella Venezia, ker se je tudi gostilna imenovala Bella Venezia. Lastnik gostilne se je nekega dne odločil, da bo opustil gostilničarstvo in se odpravil po svetu. Iz kleti je vzel lesen sod in ga valil pred seboj. Tako naj bi prepotoval svet.” (Skrinjar, 2006, str. 75)