Raziskovalna naloga obravnava Šmartinsko jezero v času od njegovega nastanka pred petintridesetimi leti do danes. Predstavljen je celoten habitat s poudarkom na turistično-gospodarski dejavnosti.
Šmartinsko jezero se nahaja severno od mesta Celja. Zaradi bližine mesta in naravnih pogojev, ki jih nudita jezero in njegova okolica, bi pričakovali živahen turistični razvoj. Žal temu ni tako. Prednosti in slabosti, ki vplivajo na razvoj turizma, so se med sabo toliko prepletale, da se je turizem ob jezeru in v njegovi okolici razvijal zelo počasi.
Na navedeno stanje sta vplivala predvsem dva dejavnika:
– Domačini, ki jim je bila z izgradnjo jezera odvzeta najboljša kmetijska zemlja, se v novi situaciji niso znašli in niso sprejeli jezera kot priložnosti za razvoj nekmetijskih dejavnosti. Zmanjšane kmetijske površine in prihajajoči turisti so jim spremenili tradicionalni kmečki način življenja, ki se mu večina ni želela odreči. Šele mlajša generacija odkriva z njim nove priložnosti.
– Odnos lokalne skupnosti do Šmartinskega jezera in njegovih razvojnih možnosti je bil dolgo pasiven. Šele leta 1998 je bila sprejeta krajinska zasnova Šmartinskega jezera, ki daje usmeritve in možnosti za njegov hitrejši razvoj. Naloga je nastala s pomočjo razpoložljive literature, virov in terenskega dela. V njej je predlog učno-rekreativne poti, ki bi povezovala mesto Celje s Šmartinskim jezerom.
Šmartinsko jezero se nahaja severno od mesta Celja. Zaradi bližine mesta in naravnih pogojev, ki jih nudita jezero in njegova okolica, bi pričakovali živahen turistični razvoj. Žal temu ni tako. Prednosti in slabosti, ki vplivajo na razvoj turizma, so se med sabo toliko prepletale, da se je turizem ob jezeru in v njegovi okolici razvijal zelo počasi.
Na navedeno stanje sta vplivala predvsem dva dejavnika:
– Domačini, ki jim je bila z izgradnjo jezera odvzeta najboljša kmetijska zemlja, se v novi situaciji niso znašli in niso sprejeli jezera kot priložnosti za razvoj nekmetijskih dejavnosti. Zmanjšane kmetijske površine in prihajajoči turisti so jim spremenili tradicionalni kmečki način življenja, ki se mu večina ni želela odreči. Šele mlajša generacija odkriva z njim nove priložnosti.
– Odnos lokalne skupnosti do Šmartinskega jezera in njegovih razvojnih možnosti je bil dolgo pasiven. Šele leta 1998 je bila sprejeta krajinska zasnova Šmartinskega jezera, ki daje usmeritve in možnosti za njegov hitrejši razvoj. Naloga je nastala s pomočjo razpoložljive literature, virov in terenskega dela. V njej je predlog učno-rekreativne poti, ki bi povezovala mesto Celje s Šmartinskim jezerom.
