Grobnica padlih v NOB. Po osvoboditvi leta 1945 so svojci padlih partizanov in drugih žrtev NOB z Ježice ustanovili odbor za prevoz padlih borcev. Odbor, ki mu je predsedoval Otmar Kolenc iz Stožic, se je lotil tudi gradnje skupne grobnice za prekopane borce. Odbor je že 4. novembra 1945 organiziral pogreb dvanajstih padlih borcev, katerih posmrtne ostanke so pokopali na Dolenjskem in Gorenjskem ter jih prepeljali v Stožice.
Idejno zasnovo za celotno partizansko pokopališče s partizansko grobnico kot spomenikom NOB je napravil ing. arhitekt Ivo Spinčič iz Bežigrada. Sodeloval je tudi arhitekt Anton Suhadolc, ki je izdelal načrte za grobnico, spomenik obelisk, spominske plošče z imeni, ograjo, oba vhoda, park-drevored. Gradbena dela za grobnico je prevzel zidarski mojster Ivan Erjavec z Ježice. Kamnoseška dela sta izvedli podjetji Industrija naravnega in umetnega kamna in Cementnina iz Ljubljane. Grobnica ima 45 vdolbin v treh vrstah za krste. Oktobra 1946 je odbor organiziral svečan prenos krst iz začasnih grobnic in jih položil v novozgrajeno grobnico. Tedaj so v novo grobnico poleg dvanajstih položili k počitku še osem prekopanih borcev, domačinov in štiri neznane borce 29. hercegovske divizije, ki so po osvoboditvi umrli v Savljah, kjer je bila začasna vojaška bolnišnica v tovarni Tonosa.
Temeljni kamen za spomenik, obelisk so položili leta 1948, vse pa je bilo zgrajeno leta 1950. Tedaj je odbor za prevoz padlih borcev celotni objekt predal odboru krajevnega združenja borcev NOB Danile Kumar, ta pa je imenoval pododbor, ki je prevzel celotno skrb za vzdrževanje grobnice.
Za vsa dela pri grobnici in za drevored od Dunajske ceste do grobnice so domačini opravili nekaj tisoč udarniških ur brezplačno. Najtežja dela pa so opravili nemški vojni ujetniki. Finančna sredstva za gradbeni material so zbrali s prostovoljnimi prispevki in čistim dohodkom velikega partizanskega srečanja na kopališču na Ježici. To srečanje je bilo 4. 9. 1949, s pomočjo domačinov in članov odbora ga je organiziral Ježenčan Jože Draksler-Povh, intendant glavnega štaba NOV in POS Slovenije.
Ob grobnici je na obeh straneh spomenika obeliska šest spominskih plošč. Na njih so vklesali sto deset imen padlih, ubitih in umrlih borcev. Ti so bili doma iz vasi Ježica Mala vas, Kleče, Savlje in Stožice. V teh vaseh je do leta 1945 živelo le okrog tri tisoč ljudi.
Na obelisku lahko preberemo: 1941-1945 v spomin vsem našim borcem in delavcem narodnoosvobodilnega gibanja, ki nam je v najtežjih dneh naših narodov z bojem proti okupatorjem in domačim izdajalcem priborilo svobodo pod vodstvom slavne Komunistične partije Jugoslavije.
Vira:
– Čerin, M.: Ljubljansko Posavje v ljudski revoluciji. Ljubljana, 1985, str. 272-277.
– http://spomeniki.blogspot.com/2014/06/ljubljana-grobnica-padlih-v-nob-na.html
