Upravna krajevna zgodovina se osredotoča na ozemlje Lovrenške pokrajine od začetka 17. do začetka 19. stoletja. Najbolj jo zaznamujeta prisotnost benediktincev z dolgo tradicijo in večanje vpliva države s terezijansko-jožefinskimi reformami. Trg in župnija Sv. Lovrenc v Puščavi ter gospoščina Fala so podrobneje predstavljeni z vidikov predzgodovine, ozemlja, sedeža uprave, prebivalstva, organov in strukture uprave, lokalnega prava, primerjave s sosednjimi kraji (vas in župnija Ruše, gospoščina Vuzenica), pomembnejših dogodkov v obdobju. Umeščeni so v državno in cerkveno regionalno upravo, posebej je predstavljen samostan Št. Pavel v Labotski dolini kot cerkveni in fevdalni gospod, nato prehod gospoščine Fala v upravo verskega sklada in v last podjetnika Martina Liebmanna von Rast. Posebnosti: zapisi lokalnega prava v urbarjih opata Hieronima Marchstallerja (volitve trškega sodnika, krvnosodni postopek deželskega sodišča Fala), samostanska šola na Fali, gradnja Marijine romarske bazilike v Puščavi, gozdarski red iz 16. stoletja, ogromne gozdne površine v dominikalni posesti gospoščine Fala, izraba gozda za potrebe fužinarstva, steklarstva, trgovine z lesom. Uvodoma je dan obširen pregled obstoječe literature in arhivskih virov. Naloga vključuje slikovno gradivo, v prilogah prepise in prevode arhivskega gradiva.