Vodnikovo kamnoseško podjetje je poskrbelo za določena notranja in zunanja dela na Vzajemni zavarovalnici.
V monografiji o Vzajemni zavarovalnici je zapisano:
»Pročelje je obloženo do drugega nadstropja s podpeškim kamnom. Sedem sto petdeset kvadratnih metrov fasade je obloženo s tem kamnom in dvajset centimetrov je debel vsak kamen. Zgornji del fasade je bil sezidan iz domače vrhniške opeke […]
Stavba ima dvoje stranskih in eno glavno stopnišče na vogalu. Stopnice glavnega stopnišča so iz kraškega kamna, visoke dvanajst do štirinajst centimetrov. Nosijo jih stebri iz poliranega podpeškega kamna, razvrščeni drug nad drugim od kleti do četrtega nadstropja. Med stebri je postavljena ograja iz hrastovih stebričkov […]
Stavba je bila zgrajena izključno le z domačim materialom, vsa dela so bila oddana le domačim tvrdkam, kar s ponosom zatrjujemo, ker je v tem podan dokaz, da moremo tudi Slovenci sami podvzeti velika dela in jih izvesti prav tako častno, kakor bi jih morda izvršil kak drug narod z večjimi sredstvi in bogatejšo tradicijo.
Zgradba Vzajemne zavarovalnice je eno najlepših poslopij nove Ljubljane. Poleg glavnega stopnišča ima stavba zunaj in znotraj celo vrsto arhitektonskih in gradbenih zanimivosti.«
Palačo Vzajemne zavarovalnice ob Miklošičevi ulici in Masarykovi cesti so gradili po načrtu Jožeta Plečnika, stavbno vodstvo in gradbena ter arhitektonska dela je prevzell inženir France Tomažič. Palačo so gradili med letoma 1927 in 1930.
Lit.:
Martelanc, I. (1933): Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Ljubljana, 1933, str. 98-103.
