Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Po poti otrok Kozare, ki jo je zapisal Zoran Krejić s Hrušice in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenice včasih priseljevali. To je pričevanje Zorana Krejića, ki ga je življenjska pot pripeljala iz Romanovcev na območju Podkozare pri Bosanski Gradiški na Jesenice. Po drugi svetovni vojni je v skupini osirotelih fantov leta 1948 prišel v internat Metalurške industrijske šole na Jesenicah. Tukaj se je izučil za valjavca in se zaposlil v hladni valjarni na Jesenicah. Ob delu je šolanje nadaljeval na srednji tehnični šoli in potem dokončal še študij ter postal varnostni inženir. Do upokojitve leta 1990 je opravljal delo vodje službe za varstvo pri delu. Na Jesenicah si je ustvaril družino in zgradil hišo na Hrušici. Dokument vsebuje tudi fotografijo avtorja s sošolci na Straži okoli leta 1953 in 1965, Zorana Krejića v Železarni Jesenice in kot političnega komisarja teritorialne obrambe leta 1972.