Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
1. julija 1945 je v Ljubljani umrl Saša Šantel, slovenski slikar, violinist, skladatelj in vsestranski pedagog. Rodil se je 15. marca 1883 v Gorici.
Oče Anton in mati Avgusta pl. Aigentler, oba izobražena, sta se poročila v Gradcu leta 1873 in se kot mlad par priselila v Gorico, kjer je Anton dobil službo profesorja fizike na gimnaziji. V zakonu se jima je rodilo šest otrok (en vir navaja sedem otrok, še eno deklico, ki je tako kot dva fanta umrla v zgodnjem otroštvu). Preživeli so Aleksander, poznan kot Saša, ter dekleta Henrika, Avgusta ml. in Danica. Smisel za slikanje so imeli v družini več rodov po materini strani, ki je tudi sama obiskovala umetniško šolo, slikala in v Gorici risanje tudi poučevala. Risali so trije otroci, poleg Saše sta bili slikarki Avgusta ml. in Henrika. V Gorici je družina živela do prve svetovne vojne.
Saša Šantel je osnovno šolo in gimnazijo obiskoval v Gorici, kjer je leta 1901 maturiral. Risanja ga je najprej učila mati, kasneje učitelj, že kot otrok je pokazal tudi zanimanje in nadarjenost za glasbo, učil se je igranja violine, skladal prve pesmi, pel v zboru in tudi razmišljal o študiju glasbe. Sprejet je bil na Šolo za umetno obrt na Dunaju (Kunstgewerbeschule), kjer se je šolal za učitelja risanja na srednji šoli. Obenem je spremljal predavanja na filozofski fakulteti, bil med ustanovitelji društva Vesna in se intenzivno ukvarjal z glasbo. Študij je končal spomladi leta 1906. Leto kasneje se je poročil z Ružo Sever, ki se je sprva poklicno ukvarjala z vezenjem. Imela sta tri otroke, Dušano, Vojo in Bojana.
Svojo poklicno pot je posvetil pedagoškemu delu: najprej na gimnaziji na Dunaju, potem v Kopru, med letoma 1907 in 1918 v Pazinu, dve leti na Sušaku in nazadnje v Ljubljani na Tehnični srednji šoli od 1920 vse do smrti 1945. Glasbena in likovna umetnost sta se prepletali vse njegovo življenje.
Poučeval je risanje, petje, violino, vodil je zbore, skladal in tudi sam igral v zasedbah. Likovna dela je ustvarjal v različnih tehnikah: olju, akvarelu, risbi, tušu, gvašu, grafiki … Za Glasbeno matico je s svinčnikom izdelal 139 portretov slovenskih glasbenikov, za istega naročnika tudi svoje največje delo, oljno sliko Koncil slovenske glasbe (1936), kjer je na isti sliki upodobil naše glasbenike iz zgodovine. Med letoma 1932 in 1942 je naslikal cikel akvarelov ljudskih noš, predvsem primorskih, zajel pa je tudi druge pokrajine. Ilustriral je knjige, revije, izdelal številne ekslibrise, vinjete, inicialke ipd., objavljal članke in poročila ter veliko razstavljal.
Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/santel-sasa-aleksander/
Prispevala: Breda Seljak, Goriška knjižnica Franceta Bevka
