Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
28. januarja 1980 v Ljubljani umrl Ciril Kosmač, slovenski pisatelj. Rodil se je 28. septembra 1910 na Slapu ob Idrijci.
Odraščal je na domačiji v Bukovici na Slapu ob Idrijci. Osnovno šolo je končal v domači vasi, nato pa je šolanje nadaljeval v Gorici. Zaradi težkih gmotnih razmer v družini je šolanje opustil in študiral sam. V šolskem letu 1927/28 je opravil malo maturo na italijanski klasični gimnaziji v Tolminu. Oče Franc, ki je v vasi ustanovil bralno društvo ter vodil cerkveni pevski zbor, ga je že od malih nog spodbujal k učenju in pisanju. Kosmač je že kot dijak pisal za literarni list Uporni veslar in bil član skrivne mladinske narodnozavedne organizacije. Leta 1929 je bil aretiran zaradi poudarjene nacionalne zavednosti, nato pa je bil leto dni zaprt v Gorici, Kopru, Rimu in v Trstu. Leta 1930 je bil na znanem tržaškem procesu kot mladoleten obtoženec oproščen. Vrnil se je v domačo vas, kjer naj bi preživel štiri leta pod strogim policijskim nadzorstvom, vendar je leta 1931 pobegnil čez mejo v Jugoslavijo. V Ljubljani je začel intenzivno prebirati slovenske in svetovne pisatelje, včlanil se je med ljubljanske penate, se izobraževal ter začel objavljati prva besedila (Človek na zemlji 1935, Gosenica 1936, Sreča in kruh 1936, …).
Kot štipendist francoskega zunanjega ministrstva se je leta 1938 odpravil v Pariz.. Od tod se je pred Nemci umaknil v Marseille, nato pa 1942. pripotoval v London, kjer je dve leti delal za BBC. Leta 1944 je z zavezniškim konvojem prispel v Bari, se pridružil jugoslovanski narodnoosvobodilni vojski in odšel na osvobojeno ozemlje v Beli Krajini, kjer je bil dve leti sourednik Slovenskega poročevalca. Z mesta sourednika je bil v letu1946 odstavljen zaradi obtožbe, da je angleški vohun. Istega leta je izšla njegova prva knjiga, zbirka novel Sreča in kruh. Dve leti kasneje, 1948, je bil po njegovem scenariju posnet prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji. Nekaj časa je bil glavni urednik ilustriranega tednika Tovariš in dramaturg pri Triglav filmu. Bil je član SAZU (od 1961), predsednik Društva slovenskih pisateljev (1968-1972) ter predsednik Zveze književnikov Jugoslavije (od 1972). Po izidu romana Pomladni dan (1953) in Balade o trobenti in oblaku (1955) se je iz Ljubljane preselil v Portorož, kjer se je kot poklicni pisatelj posvetil samo literarnemu ustvarjanju in prevajanju. Kosmač v povojni prozi velja za izjemnega stilista, za njegova dela je značilna močna zavezanost slovenskemu narodu in navezanost na domačo dolino. Prevajal je povečini za gledališče in RTV, pa tudi dela O. Wilda in R. Wrighta. Njegova dela so bila prevedena v vse jugoslovanske, slovanske ter druge evropske in nekatere neevropske jezike. Več njegovih del je bilo prirjenih za film in radijske igre.
Leta 1949 je dobil Prešernovo nagrado za scenarij Na svoji zemlji. Za novelo Tantadruj je 1967. leta prejel nagrado Prix Italia, leta 1974 nagrado AVNOJ za pisateljsko delo, po smrti, 1980. pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Vir: http://www.primorci.si/osebe/kosma%C4%8D-ciril/537/
Prispevala: Katja Ozebek, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Priporočamo tudi:
– http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015370/
– https://sl.wikipedia.org/wiki/Ciril_Kosmač
