Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
11. avgusta 1924 je v Triglavski severni steni umrl Klement Jug, alpinist, filozof in pisatelj. Rodil se je 19. novembra 1898 v Solkanu.
Rodil se je kot najmlajši izmed šestih otrok materi Karlini Poberaj, gospodinji, in očetu Antonu, mizarju. Med letoma 1910 in 1915 se je šolal v gimnaziji v Gorici, potem pa do leta 1919 na ljubljanski gimnaziji. Že kot dijak se je posvečal vprašanju naroda in narodne zavesti in sodeloval v preporodovskem gibanju.
Leta 1916 mu je umrl oče in njegova družina je bila prisilno izseljena, začasno so se naselili na Bledu, kamor je med počitnicami prihajal tudi Klement. Že leto kasneje je bil vpoklican v vojsko, služil jo je na Južnem Tirolskem do leta 1918. Junija 1919 je maturiral in se potem vpisal na ljubljansko vseučilišče, smer naravoslovje in filozofija – slednjo je študiral pod mentorstvom profesorja Franca Vebra. Posvetil se je predvsem analizi duševnega stanja, ki ga doživlja človek v stiski, in na to temo leta 1923 tudi doktoriral s tezo »O vzročnosti duševnosti«. Pot ga je vedno bolj zanašala na področje psihologije, tudi kasneje, ko je nadaljeval študij v Padovi. Tu se je začel več ukvarjati z etiko in analizo čustvenih doživljajev – predvsem svojih lastnih.
Moč volje, telesne in duševne sposobnosti je preizkušal in utrjeval tudi na svojih alpinističnih podvigih. Zanje se je začel navduševati leta 1920, ko se je prvič povzpel na Triglav. Od tedaj je izkoristil ves svoj prosti čas za plezanje in na tem področju pustil močan pečat. Svoje vzpone – teh se je v štirih letih njegovega plezanja nabralo kar 54 – je opisal tudi v treh spisih, ki so izšli še za časa njegovega življenja v Planinskem vestniku. Nekateri so izšli posthumno.
Bil je poznan kot vztrajen, drzen, a preudaren plezalec, zato se pojavlja veliko vprašanj okrog njegove prezgodnje smrti. Viri navajajo, da je dolgo čakal na prijatelja, s katerim naj bi šla skupaj plezat. Ker ta ni prišel, se je Jug sam odpravil na turo v severno steno Triglava. Med plezanjem je omahnil in obležal mrtev, najden je bil šele po štirih dneh.
Največ dvomov je vzbudilo pismo, ki ga je zapustil. Namenil ga je svoji nekdanji zaročenki, med drugim pa tudi zapisal, da se poslavlja od sveta.
V njegov spomin so na rojstni hiši v Solkanu leta 1956 odkrili spominsko ploščo, po njem je poimenovan planinski dom v Lepeni in del severne stene Triglava. Pokopan je na pokopališču v Dovjem.
Moč volje, telesne in duševne sposobnosti je preizkušal in utrjeval tudi na svojih alpinističnih podvigih. Zanje se je začel navduševati leta 1920, ko se je prvič povzpel na Triglav. Od tedaj je izkoristil ves svoj prosti čas za plezanje in na tem področju pustil močan pečat. Svoje vzpone – teh se je v štirih letih njegovega plezanja nabralo kar 54 – je opisal tudi v treh spisih, ki so izšli še za časa njegovega življenja v Planinskem vestniku. Nekateri so izšli posthumno.
Bil je poznan kot vztrajen, drzen, a preudaren plezalec, zato se pojavlja veliko vprašanj okrog njegove prezgodnje smrti. Viri navajajo, da je dolgo čakal na prijatelja, s katerim naj bi šla skupaj plezat. Ker ta ni prišel, se je Jug sam odpravil na turo v severno steno Triglava. Med plezanjem je omahnil in obležal mrtev, najden je bil šele po štirih dneh.
Največ dvomov je vzbudilo pismo, ki ga je zapustil. Namenil ga je svoji nekdanji zaročenki, med drugim pa tudi zapisal, da se poslavlja od sveta.
V njegov spomin so na rojstni hiši v Solkanu leta 1956 odkrili spominsko ploščo, po njem je poimenovan planinski dom v Lepeni in del severne stene Triglava. Pokopan je na pokopališču v Dovjem.
