Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
11. septembra 1674 se je v Slovenj Gradcu rodil Franc Mihael Strauss, baročni slikar. Umrl je 1. marca 1740 v Slovenj Gradcu.
Kje se je šolal in slikarsko izobraževal, ni znano, vsekakor je bil na tujem, ker se Straussovo ime prvič omenja v arhivih domačega mesta šele 1713. Od tedaj dalje je, se zdi, imel delavnico v Slov. Gradcu, odtod segal z delom tudi v Dravsko dolino (mecen vuzeniški nadžupnik Štefan Jamnik), Ptuj, Mekinje pri Kamniku in na avstr. zah. Štaj. (naklonjeni dekan F. Felber v Gross St. Florianu). Slikal je (v olju) oltarne kompozicije, krajine in portrete v baročnem stilu.
Dela: 1715: Krajina z lovci, Krajina z ruševinami, Pokrajin. muzej, Ptuj; oltarni kompoziciji sv. Peter mučenec in sv. Jožef; 1716: sv. Ana in sv. Frančišek Asiški, ž. c. Gross St. Florian; 1718: sv. Lenart, sv. Peter, Oznanjenje Marijino, sv. Peter muč. in sv. Boštjan, ž. c. Sv. Peter v Solbski dolini (St. Peter im Sulmtal, Avstr.); sv. Valentin, 3 oltarne kompozicije, ž. c. Wettmannstätten; 1719: 4 slike iz cikla 12 apostolov (ostale izgubljene), ž. c. Gross St. Florian; Marijino vnebovzetje, gl. oltar ž. c. Mekinje pri Kamniku; 1731: sv. Štefan in nadangel Mihael, Vuzenica; 1732: sv. Elizabeta, gl. oltar mest. ž. c. Slovenj Gradec; Bandera, Vuzenica; 1734: sv. Florijan, gl. oltar ž. c. Gross St. Florian; 1735: Smrt Marije, Smrt sv. Jožefa, sv. Luka slika Marijo, sv. Štefan, ž. c. Ruše pri Mrbu; 1737: Marija Magdalena, ž. c. Gross St. Florian; 1738: sv. Apolonija, ib.; Marija Magdalena, Pokrajin. muzej, Mrb. — Poleg obeh Krajin štejeta med viške S-ove umetnosti oltarni kompoziciji sv. Elizabeta (1732) v Slovenj Gradcu in sv. Florijan (1734) v Gross St. Florianu.
Na podlagi ohranjenih del (29) delimo S-ovo delo v dve obdobji: prvo znano: 1715–9, značilno po temnejšem koloritu in figuralnem žanru; drugo 1731–8, ko dobivajo slike svetlejšo barvitost in so zaradi pastoznejšega načina ekspresivnejše in monumentalnejše. O neposrednih vplivih drugih umetn. delavnic njegovega časa ni mogoče govoriti. Očitni so pa vplivi avstr. baroč. slikarjev, predvsem M. Altomonteja, A. Faistenbergerja in J. Spillenbergerja, ki so se šolali v Italiji. Po svoji izrazitosti šteje Franc Mihael med glavne predstavnike baroč. slikarstva v Sji. — Prim.: Thieme-Becker XXXII, 172; ELU 4, 691; E. Tomek, D. Pfarre Gross St. Florian. Graz 1921, 38; Franjo Šijanec, ZUZ 1929, 1–10, 109–35; isti, ČZN 1932, 1–13, 94–5 (z reprod.); Jakob Soklič, ib. 1937, 123–4 (z reprod.); Fr. Stelè, Monumenta artis slovenicae II, 1938, 21; J. Soklič, Slovenj Gradec ob 700-letnici. 1951, 43; Ptujski zbornik 1953, 62; Anica Cevc, Baročno slikarstvo na Slov., I, 1961, 32; Š. Cobelj, Retrospekt. razst. baroč. slikarjev S-ov v Slovenj Gradcu. 1963; S. Vrišer, Baročno kiparstvo na slov. Štaj. 1963, 48, 166; D. Untersteirm. Barockmaler Strauss. Gradec 1964 (katalog); Š. Cobelj, Baročni slikarji Straussi. Mrb 1967 (z lit.); nem. izd. Clc 1969. Cbj.
Vir: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi618149/
Priporočamo tudi:
– https://www.rav.sik.si/e-knjiznica/koroski-biografski-leksikon/item/straussi-rodbina-slikarjev
– https://barok.weebly.com/franc-m-strauss.html
