18. avgusta 1942 je na Ptuju umrl Jože Lacko, partizan in narodni heroj

Jože Lacko se je rodil v siromašni družini v Kicarju in že zgodaj pomagal očetu in materi pri kmečkih opravilih. Leta 1901 je začel obiskovati osnovno šolo na Ptuju, kjer je usvojil obvezno učno snov, svoje znanje pa nato izpopolnjeval še z branjem knjig. Po osnovni šoli si je najprej služil kruh z delom pri večjih kmetih v okolici. Leta 1915 je moral k vojakom in v Avstriji je najprej služil vojaški rok, nato pa so ga pa naslednje leto poslali na italijansko bojišče, kjer je prišel v italijansko vojno ujetništvo. Domov se je vrnil leta 1921. Nekaj mesecev po vrnitvi se je poročil z Jožefo Kranjc in se naselil v Novi vasi pri Ptuju. Dejaven je bil v Društvu kmetskih fantov in deklet ter ljudskofrontnem gibanju. Leta 1932 je bil sprejet v komunistično stranko in od takrat je aktivno politično deloval v takratnem ptujskem okraju. Na njegovi domačiji je bila leta 1936 pokrajinska konferenca Zveze komunistične mladine Jugoslavije za Slovenijo in leta 1939 konferenca Komunistične partije Slovenije za del severovzhodne Slovenije. Leta 1941 je bil eden od organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja na ptujskem območju.

Januarja 1941 so ga krajevne oblasti zaradi aktivne politične dejavnosti internirale v vojaško taborišče v Medžimurje, kjer je ostal do napada na Jugoslavijo. Že pred kapitulacijo starojugoslovanske vojske se je pridružil vojaškim prostovoljcem s Ptuja in okolice, ki so ga izbrali za svojega komandanta. S skupino prostovoljcev je krenil proti Novem mestu, kjer jih je dohitela informacija o kapitulaciji kraljeve vojske, zato se je skupina razšla. Aprila 1942 je bil soustanovitelj Slovenjegoriške čete, ki so jo poimenovali po njem, vendar so jo že naslednji dan Nemci obkolili v Mostju pri Ptuju in jo uničili. Iz obroča so se uspeli rešiti le trije borci, med njimi je bil tudi Jože Lacko, ki se je nato skril pri nekem kmetu, ki ga je že po dveh dneh izdal Nemcem. Zaprli so ga v ptujske zapore, kjer so ga pretepali in mučili. Zaradi posledic mučenja je umrl 18. avgusta 1942.
Zaradi mučeniške smrti je postal simbol junaškega boja in odpora proti okupatorju in je bil 21. decembra 1951razglašen za narodnega heroja. Po njem so poimenovane ulice v Gornji Radgoni, Kidričevem, Pragerskem, Ptuju, Radencih, Radljah ob Dravi in Slovenski Bistrici. Med leti 1956 in 1992 je na Slovenskem trgu na Ptuju stal Lackov spomenik, ki je bil nato prestavljen na staro mestno pokopališče.

Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lacko-joze/
Avtorica gesla: Mira Petrovič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

Priporočamo tudi: Spomenik Jožetu Lacku