V gore je najprej zahajal iz navdušenega zanimanja za botaniko; skupaj z botanikom Albertom Boisom de Chesnejem je zasnoval Alpski botanični vrt Julijana v Trenti. Njegovo gorniško in alpinistično življenje se je začelo leta 1875, ko je prvič opravil vzpon na Triglav. V Trento je prišel pri svojih 19. letih, ker je isakal Scabioso trento, kot je trentarskega grintavca poimenoval naravoslovec Balthasar Hacquet. Svoje gorniške poti je najraje opravljal v Julijcih, kjer je imel dobre vodnike, med drugimi Andreja Komaca, Jožeta Komaca, Antona Tožbarja in Antona Ojcingerja. Skupaj z omenjenimi vodniki je do leta 1912 opravil okoli 50 prvenstvenih vzponov, med katerimi so smeri v Montažu, Jalovcu, Škrlatici, Mangrtu, Višu ter Triglavu. Uspehe je dosegal tudi pri zimski vzponih in plezanju po ledu v Zahodnih Alpah: v Monte Rosi, Mt. Blancu, Matterhornu, Bernskem višavju in Savojskih Alpah. Hoja v gore mu je pomenila poseben užitek, nekakšno estetsko doživetje ter ipolnjevanje notranje nuje. O svojih planinskih in alpinistilčnih dosežkih je pisal prispevke v razne avstrijske planinske revije (Österrichische botanische Zeitschrift, ZDÖAV, Österreichische Alpenzeitung). Za poetsko opisovanje ljudi in gora v Julijskih Alpah je prejel dobre ocene in kritike tudi pri Slovencih, čeprav smo dobili njegove prevode šele posthumno (v šestdesetih letih). Julius Kugy je izvajal predavanja o alpinizmu in planinstvu v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu. Po Kugyjevi smrti je njegova gospodinja Malalanova sežgala večino njegove zapuščine.
Leta 1953 je Planinska zveza Slovenije v Trenti postavila bronasti kip Juliusa Kugyja, delo kiparja Jakoba Savinška. Njegov doprsni kip stoji tudi v ljudskem vrtu v Trstu, spominsko obeležje pa so mu postavili v Zajzeri. Po njem je poimenovana smer v Montažu, planinska koča pod Montaževo skupino, polica v severni triglavski steni, stara Kugyjeva pot iz Trente na Triglav, del Alpskega botaničnega vrta Julijana v Trenti in učna pot v Nabrežini nad Trstom. V informacijskem središču triglavskega narodnega parka Dom Trenta je postavljena stalna zbirka o njegovem delu. Leta 2008 je Pošta Slovenije natisnila znamko s kugyjevim portretom. RTV Slo je v sodelovanju z avstrijsko televizijo posnela tridelno nadaljevanko o življenju in delu Juliusa Kugyja.
Delo, glasba, gore, 1931
Julijske Alpe v podobi, 1933
Anton Ojcinger: življenje gorskega vodnika, 1935
Iz mojega življenja v gorah: Julijske Alpe, 1937
Pet stoletij Triglava, 1938
Božanski nasmeh Monte Rose, 1940
Iz minulih dni, 1943
Literatura
J. Abram: Moja Trenta, Nova Gorica 1997
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 9, Gorica 1983, str. 213-214
R. Dolhar: Po Kugyjevih poteh: od Trente do Zajzere, Celovec 2008
S. Kovačič: Dr. Julius Kugy – novosti o Kugyju iz vojnega arhiva na Dunaju, Na fronti, št. 2 (2003), str. 20-26