Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
2. april – svetovni dan etnologije
Etnologija (iz grščine ethnos – ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin. V Evropi se je začela etnologija kot veda pojavljati od konca 18. stoletja.
V 19. stoletju so pri raziskovanju ljudstev ločevali raziskovanje enega (navadno lastnega) ljudstva (pri nas imenovano narodopisje) in primerjalno obravnavanje etničnih skupin (pri nas imenovano etnologija). Po drugi svetovni vojni se začne razvoj sodobne etnologije, ki raziskovalno problematiko iz “ljudske kulture” razširi na raziskovanje “načina življenja”. S tem se raziskovanje razširi na celotno kulturo. Pri nas kot eden prvih začne z raziskovanjem delavske kulture Slavko Kremenšek.
Oddelek za etnologijo je bil na Filozofski fakulteti v Ljubljani ustanovljen leta 1940. Raziskovalna dejavnost na področju etnologije pri nas je organizirana predvsem v okviru Etnografskega muzeja, Inštituta za Slovensko narodopisje ZRC SAZU, Glasbeno narodopisnega inštituta, v oddelkih za etnologijo v slovenkih muzejih in Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Pomembno središče etnoloških študij v slovenskem zamejstvu je Etnološki inštitut Urban Jarnik v Celovcu, čigar duševni oče je bil Pavle Zablatnik. Med novejše avtorje štejemo Bojana-Ilija Schnabl, ki je vpeljal v koroški interkulturni oz. slovenski znanstveni diskurz osrednji koncept inkulturacije, kot fenomen kulturnih procesov in ki je tako premostil etnocentičnost v raziskavah, ne da bi zanikal etničnosti kot takšno.[1]
Ponekod po svetu, predvsem v ZDA in Združenem kraljestvu, jo imenujejo socialna ali kulturna antropologija.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Etnologija
