Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
2. februarja 1890 je v Starem trgu pri Slovenj Gradcu umrl Davorin Trstenjak, duhovnik, pedagog, pisatelj, etimolog in zgodovinar. Rodil se je 8. novembra 1817 v Kraljevcih pri Vidmu (prej Sv. Jurij) ob Ščavnici.
Davorin Trstenjak se je rodil kot prvorojenec izmed sedmih otrok. Osnovno šolo je obiskoval na Humu (1858–1861), gimnazijo v Varaždinu (1861–1867) in Učiteljsko šolo v Zagrebu (1868–1871). Bil je ugledni prosvetni delavec v Dugi Resi in učitelj ter ravnatelj Višje dekliške šole v Karlovcu, pozneje pa tudi v Kostajnici in Gospiću.
V Karlovcu in Kostajnici je bil član in sodelavec mnogih lokalnih društev (gasilsko, pevsko, učiteljsko in gospodarsko društvo, amatersko gledališče, čitalnica), politično se je priključil tudi hrvaški strani prava. V najbolj aktivnem obdobju v letih 1872–1889 v Karlovcu je prijateljeval z Antejem Kovačićem, Mijom Vambergerjem, Mijatom Stojanovićem, Jankom in Petrom Tomićem, Stj. Valjakom in Dragojlo Jarnević, v letih 1897–1908 si je dopisoval z Vambergerjem in v letih 1906–1910 z Aškercem … Bil je tudi član hrvaškega pedagoško-književnega zbora v Zagrebu, Matice Hrvatske, Zoologisch-botanische Gesellschaft na Dunaju in predsednik Zveze hrvaških učiteljskih društev (1919–1921). Sodeloval je tudi z Jugoslavensko akademijo znanosti i umjetnosti, za katero je zbral okoli 3000 besed za slovar hrvaško-srbskega jezika. Zbiral je tudi ljudske pregovore, sodeloval pa tudi v pripravah za nove šolske čitanke.
Trstenjak velja za temeljno osebnost hrvaške in jugoslovanske pedagogike. V času 1868–1921 je izredno veliko pisal, vse v hrvaškem jeziku. Objavil je okoli 50 knjig in brošur ter okrog 750 strokovnih člankov s področja pedagogike, splošne izobrazbe in mladinske književnosti. Zavzemal se je za svobodno vzgojo in šolo ter stanovske učiteljske pravice. Bil je začetnik različnih prosvetnih in gospodarskih akcij ter izvrsten govornik in predavatelj. Kot mladinski pisatelj je iskal literarno snov v otroku samem in v njegovi najbližji okolici, fantastike ni maral. Njegove pripovedke odlikuje preprost izraz in plastično opisovanje ljudi in narave.
Dela (izbor):
– Mladi učitelj, 1891
– Život i rad Ivana Filipovića, 1897
– Zreo učitelj, 1907
– Slobodna škola, 1908
– Etika, 1910
– Ispod brda Djeda, 1911
– Pounčice, 1913
– Kulturna povijest, 1917
– Nagrade i kazne, 1917
– Darvinizam u uzgoju, 1918
– Besjede na Djedu, 1921
Viri in literatura
S. Ljubunčić: Davorin Trstenjak: 1848–1921: (studija), Zagreb, 1931.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž, Ljubljana, 2008, str. 1205.
A. Fekonja: Davorin Trstenjak, slovenski pisatelj: o petdesetletnici njegovega književnega delovanja, Ljubljana, 1887.
