Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
23. junija 1942 je bil v Celju kot talec ustreljen Alojzij Šušmelj, slikar. Rojen je bil 8. maja 1913 v Mulhouse (Alzacija).
Rodil se je rudarju Francu in Ivani rojeni Hrobah. Ko mu je bilo leto dni, se je z vso družino v začetku 1. svetovne vojne preselil iz Alzacije na Falo (Dravska dolina), leta 1915 je izgubil očeta na fronti, mater pa leta 1919; otroke (4) so si razdelili rejniki, Šušmelja je vzgajal Jožef Gajster na Fali. Osnovno šolo je obiskoval med leti 1921–25 v Selnici ob Dravi, se učil vrvarstva (leta 1927 je bil z mojstrom kratko na Ptuju), uka ni končal; s posredovanjem in podporo ruškega zdravnika A. Zorca je med leti 1929–33 študiral v Ljubljani na TSŠ, kiparstvo (prof. France Kralj, SBL I, 522), se jeseni 1934 vpisal na zagrebško AUU (prof. Mujadžić, Kljaković, Krizman), 1938 diplomira (prof. M. Tartaglia).
Kot svoboden umetnik je priložnostno ilustriral mladininske revije in humoristični časnik Toti list. Leta 1939 je bil sprejet v KPJ, deloval v nar. obrambnih in prosv. društvih (CMD, Kobansko-kor.), se v začetku 2. svetovne vojne preselil na Falo k prijatelju Franju Golobu in zaposlil v elektrarni, delal za OF (izdeloval in prenašal letake); 1941 s šestimi tovariši zaprt, na intervencijo brata Srečka (nemški vojak) izpuščen, deloval ilegalno v Dravski dolini (do Slovenj Gradca); 1942 ponovno zaprt in s 55 tovariši ustreljen. Šušmelj, realist s posebnim smislom za svetlobne vrednote v izpovednem smislu, se je začel oblikovati ob zatonu slovenskega ekspresionizma, srečanje s Francetom Kraljem je močno vplivalo na Šušmeljevo umetniško pa tudi človeško orientacijo. Že po poreklu nekako predisponiran za soc. kritično izpoved (v času zagrebškega študija jo gojila skupina Zemlja pod vodstvom Krste Hegedušića) je postal pristaš zemljaštva in snoval z ljubljanskimi kolegi slovensko inačico Grudo, prvo razstavo je onemogočila vojna. Dela: Kobanski motivi, 30 linorezov, 1940, samozaložba.: tu najpopolneje prikazal soc. krit. realizem, podobe krajev med Mariborom in Dravogradom nizajo značilnosti iz vsakdanjega življenja, šeg in običajev preprostih ljudi; podobno v oljih in akvarelih: Žena s cekarjem; Kobanec; Žanjice, vse 1938; barvno bolj sproščen je v slikanju krajine in vedut obdravskih krajev: Motiv s Kozjaka; Selnica; Ruše; Šentjanž na Ojstrici (vse 1938–41, v mariborski Galeriji). Kiparska dela: Spomenik žrtvam dela 1939 (pokopališče Ruše).
Vir: http://galerijahest.si/si/umetniki/343/umeljalojzijlojze.html