Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
25. oktober 1991 – Slovenska osamosvojitvena vojna: zadnji vojaki JLA zapustijo ozemlje Slovenije – Slovenija: dan suverenosti
Dan suverenosti je praznik v Republiki Sloveniji, s katerim 25. oktobra obeležujemo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, dan, ko je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil slovensko ozemlje. Je državni praznik, vendar ne dela prost dan v Sloveniji.
Praznik je uvedla vlada Republike Slovenije 9. marca 2015, predlog je na pobudo Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Veteranskega društva Sever vložil poslanec Stranke modernega centra.
Osrednji dogodek, ko je iz Luke Koper odplula ladja z zadnjimi vojaki, se je sicer zgodil v noči na 26. oktober 1991, tako da je obletnica včasih postavljena na 26. oktober. Mednarodnopravno gledano pa sta zadnji ladji, ki sta bili opolnoči še zasidrani, veljali za tuje ozemlje, saj sta pluli pod tujo zastavo, tako da so vsi vkrcani vojaki zapustili slovensko ozemlje že prej.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Dan_suverenosti
V tem času so tekle priprave na preoblikovanje stare “društvene godbe”, ustanovljene leta 1900, v novi slovenski koncertni orkester. Orkester je bil za slovensko glasbo nujna potreba, brez njega bi bilo tudi delo v slovenski operi oteženo. Novi orkester je bil po dogovoru z Glasbeno matico ustanovljen 23. oktobra 1908 in je dobil ime SLOVENSKA FILHARMONIJA. Za kapelnika so angažirali mladega češkega dirigenta Vaclava Tálicha. Orkester je moral zaradi finančnih razmer tako kot prej “društvena godba” nastopati na zabavnih prireditvah in raznih slavnostih ter ob “pogrnjenih mizah” v restavraciji Union. Že prvi koncertni nastop je bil popoln uspeh.
V kratkem času je Tálich postal osrednja glasbena osebnost v Ljubljani, kar pa nekaterim ni preveč ugajalo. S svojim delom je dal nove impulze slovenski glasbi, saj so v tem času nastajala tudi slovenska dela za orkester. V prvi sezoni svojega dela je orkester Slovenske filharmonije nastopil kar 190-krat, od tega na dveh velikih simfoničnih koncertih, sicer pa je igral predvsem na različnih prireditvah, ob “pogrnjenih mizah” in podobno. Sem niso všteti nastopi v gledališču.
Graški časopisi, ki po pravilu niso bili naklonjeni Slovencem, so marca 1911 napadli orkester Slovenske filharmonije kot “manjvredno gostilniško godbo”, ki da živi na račun slavnega Filharmoničnega društva v Ljubljani, ter ga žalili z izrazi kot “groba goljufija, tatvina” ipd.
Tálich je zaradi takšnih, kulturi nič kaj prijaznih razmer, zapustil Ljubljano.
Pavel Kozina se je v Novih Akordih pritoževal: “Ali ni značilno in žalostno za ljubljanske glasbene razmere, da se mora vse, kar je sposobnega, odstraniti?”
Vir: https://www.filharmonija.si/zgodovina/prva-slovenska-filharmonija/