Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
26. september 1852 – prihod lazaristov v Celje
Lazariste je k pri Sv. Jožefu nad Celjem povabil lavantinski škof Anton Martin Slomšek in tako ustvaril prvo in najpomembnejše središče reda v Avstro-Ogrski. Od tod so odhajali po župnijah mariborske škofije in vodili ljudske misijone.
Več http://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/priloga/2335-lazaristi150-let-pri-nas
Lazaristi, tudi Misijonska družba ali vincentinci ali pavlinci (lat. Congregatio Missionis, kratica CM), so pripadniki družbe apostolskega življenja svetnih duhovnikov in redovnih bratov, ki skrbijo za ljudske in zunanje misijone, duhovne vaje, vzgojo duhovščine ter pomagajo ljudem v stiski.
Misijonsko družbo je leta 1625 ustanovil Vincencij Pavelski in 1632 potrdil papež Urban VIII. Ime ima po prvi redovni hiši Saint-Lazare v Parizu
Lazaristi so se v Sloveniji naselili 1852 v Celju, 1879 v Mariboru (do 1911) in v Ljubljani; tu so postavili cerkev Srca Jezusovega in 1890 odprli dijaški dom. Delovali so kot kurati v bolnišnicah, v misijonih pa na Madagaskarju in na Kitajskem. Leta 1919 ustanovljena jugoslovanska viceprovinca je bila 1926 povzdignjena v provinco s sedežem v Ljubljani. Nastale so stalne ali občasne postojanke Miren (1913), Groblje (1917), Radeče (1926), Ponikve, Dobrepolje (1941), Šmartno ob Savi (1962) in Šentjakob ob Savi (1965). Redovne hiše so še v Argentini, Avstriji, Italiji in Kanadi. V misijonišču v Grobljah pri Domžalah so od 1929 tiskali mesečnik Katoliški misijoni; Misijonski koledar in drugo misijonarsko literaturo, pa tudi publikacije Katoliške akcije. Leta 1931 so v Ljubljani ustanovili Konferenco sv. Vincencija Pavelskega za prostovoljno oskrbovanje siromakov ter varstvo mladine, 1932 pa kuhinjo za reveže.
Več: https://sl.wikipedia.org/wiki/Lazaristi
