Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
4. december – god sv. Barbare
Zgodba o sveti Barbari govori o lepem in pametnem poganskem dekletu, doma iz grške Nikomedije, ki pa je imelo to nesrečo, da je bil njen oče Dioskur izjemno posesiven. Da bi nadziral njene socialne stike in vplive nanjo, je sezidal stolp in Barbaro zaprl vanj. Kljub temu je prek Origenovih spisov in služinčadi prišla v stik s krščansko vero.
Ko očeta ni bilo doma, se je dala krstiti, služabnike pa je prosila, naj na stolpu poleg dveh že obstoječih okenc naredijo tretje, da jo bodo tako trije snopi svetlobe spominjali na sv. Trojico. Ko je prišel oče in izvedel, kaj se je zgodilo, je pobesnel. Hčer je izročil sodnikom (bilo je leto 306, čas krutih Dioklecijanovih preganjanj kristjanov). Sodniki so Barbaro obsodili na smrt z obglavljenjem, oče, od vedno zagrizen nasprotnik kristjanov, pa se je ponudil, da bo sodbo izvršil sam. Kar se je tudi zgodilo: oče Dioskur je v imenu države obglavil lastno hčer Barbaro.
Barbaro so v srednjem veku prišteli k štirinajstim pomočnikom v sili. Najdemo jo v ‘ženski trojici’, kjer se je pridružila sv. Katarini in sv. Marjeti. Upodabljajo jo s stolpom, ki je simbol vsakega jetništva, vrata, ki se čudežno odpro, pomenijo rešitev iz vsake stiske, kelih, ki ga sv. Barbara drži v rokah, pomeni okrepčilo, ki ga ji je dajala njena trdna vera. Zaradi keliha velja tudi za zavetnico za srečno smrt.
Mučenka iz prvih krščanskih stoletij je pri nas zelo češčena, saj ji je posvečenih 18 cerkva, v številnih pa najdemo njen kip ali drugo upodobitev.
Ime: Razlagajo ga z grško besedo Barbaros oz. latinsko barbarus, ki pomeni: »tuj, negrški; tujec, negrk, neomikan, neveden, krut, divji, barbar«.
Rodila se je leta 273 v Nikomediji v Mali Aziji, današnjem Izmidu v Turčiji,
umrla pa leta 306, prav tako v Nikomediji.
Družina: Njen oče je bil premožen pogan po imenu Dioskur, zagrizen sovražnik kristjanov.
Zavetnica: stolpov rudarjev, kmetov, arhitektov, gradbenih delavcev, krovcev, zidarjev, livarjev zvonov, kovačev, kamnosekov, tesarjev, grobarjev, zvonarjev, klobučarjev, kuharjev, mesarjev, deklet, ujetnikov, topništva, trdnjav, gasilcev, umirajočih, za srečno zadnjo uro, proti ognju, neurju, proti vročici in kugi, priprošnjica v stiski.
Upodobitve: Upodabljajo jo v dolgi obleki s pasom ali v imenitnem oblačilu s pokrivalom ali krono na glavi. Pri sebi ima številne atribute: stolp s tremi okni, kelih s hostijo, meč, plamenico, topovsko cev ali pavje perje. Velikokrat jo upodabljajo skupaj s sv. Katarino ali sv. Marjeto.
Vremenski pregovori:
– Na Barbaro (4.12.) mraz, bo trajal ves zimski čas.
– Barbara če p o poljih pokrije (s snegom) strnišča, kuri nam v dolgi zimi peči in ognjišča.
– Če se vidi na sv. Barbare dan na njivi strnišče (ker je malo snega), se bo videlo potem vsaki mesec (ker bo tisto zimo malo snega).
Viri:
– https://katoliska-cerkev.si/god-svete-barbare
– https://svetniki.org/sveta-barbara-devica-in-mucenka/
– http://www2.arnes.si/~ngiaeins2/pregovori/DECEMBER_PREGOVORI.htm
– https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/Etnolog_10_11_1937_1939_saselj_svetniki.pdf
