Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
8. novembra 1999 je v Mariboru umrl Leon Štukelj, telovadec in olimpionik in pravnik. Rodil se je 12. novembra 1898 v Novem mestu.
Leon Štukelj je bil slovenski telovadec in olimpionik, rojen v Novem mestu. V Novem mestu je obiskoval osnovno šolo ter gimnazijo, kjer je kasneje opravil vojaško maturo. Leta 1916 je bil vpoklican v vojsko. Po koncu 1. svetovne vojne je študiral pravo na univerzi na Dunaju, v Zagrebu ter v Ljubljani, kjer je leta 1924 diplomiral. Od leta 1926 je opravljal poklic sodnika v Lenartu, nato pa od leta 1927 v Mariboru, kamor se je tudi preselil. Po 2. svetovni vojni mu je zaradi političnih nesoglasij takratna komunistična oblast preprečila opravljanje sodniškega poklica. Delal je kot pravni svetovalec pri območni Gospodarski zbornici v Mariboru do leta 1965, ko se je upokojil.
Za gimnastiko se je navdušil, ko je kot otrok gledal javne nastope Sokolov. Pridružil se je sokolskim naraščajnikom in tako pri desetih letih začel z redno vadbo. Gimnastiki je posvečal ves svoj prosti čas, tako med študijem kot kasneje, ko je bil že zaposlen, in ga je spremljala do konca življenja.
Udeležil se je svetovnih prvenstev v Ljubljani leta 1922, v Lyonu leta 1926, v Luksemburgu leta 1930 in neuradnega svetovnega prvenstva v Parizu leta 1931. Leta 1924 se je udeležil svojih prvih olimpijskih iger v Parizu, kjer je osvojil dve zlati kolajni, eno na drogu, drugo v mnogoboju. Leta 1928 je na olimpijskih igrah v Amsterdamu osvojil zlato kolajno na krogih in dve bronasti kolajni, v mnogoboju in z vrsto. Svojo zadnjo olimpijsko kolajno je dobil leta 1936 v Berlinu, ko je osvojil drugo mesto na krogih. V svoji športni karieri je osvojil 17 kolajn na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah.
Med leti 1936 in 1941 je Leon Štukelj deloval kot član Rotary kluba Maribor. Leta 1993 je pomagal pri ponovni vzpostavitvi rotarijanstva na slovenskem, pet let kasneje pa je ob svoji stoti obletnici skupaj z Rotary klubom Maribor ustanovil Fundacijo Leona Štuklja.
Poleg osvojenih kolajn je prejel številna druga odlikovanja. Leta 1968 je bil v Novem mestu razglašen za častnega občana. Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch ga je leta 1987 odlikoval z Olimpijskim redom, leta 1989 mu je mesto Maribor podelilo zlati grb, leta 1996 pa mu je bil podeljen zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Istega leta je bil povabljen na otvoritev olimpijskih iger v Atlanti kot najstarejši še živeči olimpionik. Leta 1997 mu je bila podeljena Bloudkova nagrada in uvrščen je bil v Mednarodno gimnastično hišo slavnih v Oklahoma Cityju (ZDA).
Leon Štukelj je umrl tik pred svojim 101. rojstnim dnem, 8. 11. 1999. Istega leta mu je bila posthumno podeljena medalja Pierra de Coubertina in leta 2000 naziv slovenskega športnika stoletja.
Danes se po njem imenujeta trg in športna dvorana v Mariboru ter športna dvorana v Novem mestu.
Dela
Mojih sedem svetovnih tekmovanj, 1989
Prvih 100 let, 1998
Jauk, F. Štukelj, Leon. V: Leksikon mariborske družbe in kulture: po letu 1945, 2012, str.213
Prispevala: Jan Vake, Mariborska knjižnica