Roman je prvo romaneskno delo (izšlo je leta 2021 pri Celjski Mohorjevi družbi), ki se kot mladinski biografski roman loteva predstavitve življenja in dela Josipa Jurčiča. V ospredju zgodbe sta najstnika Ema in Jakob, ki začneta raziskovati gradivo za seminar o Jurčiču, vendar še slutita ne, da se jima bo zgodil Josip sam, in sicer v živo. Na poti skozi čas se srečujeta z velikim Muljavcem, ki jima za vedno spremeni pogled na njegovo življenjsko in literarno pot. Izkaže se namreč, da je Jurčič še kako živ in da njegova pronicljiva misel zmore presojati ne samo njegov, ampak tudi današnji čas, ko marsikaj ni tako, kot je prav in dobro. V tem pretežno fantazijskem romanu se prepletajo tri zgodbe: dogodivščine Jakoba in Eme z Jurčičem, zaplet junakov iz večinoma Jurčičevega opusa in knjižničarjeva zgodba. V pisateljevem Opusu gre marsikaj narobe: junaki se razdelijo na dva pola, pri čemer so problem tisti, ki niso zadovoljni s svojo usodo in jo želijo spremeniti. A gre še za precej več: Brdavs (iz drugega opusa) kot simbol za razširjevalca strahu in nesvobode, ki ima v lasti krono bele kače, se želi z njeno pomočjo in ob sodelovanju nezadovoljnih junakov polastiti človekove izvirne domišljije, zato pa mora izbrisati Jurčičeve Spomine na deda. Le-ti so namreč ključ do narodovega izročila in s tem njegove istovetnosti. Mu bo uspelo?
Medbesedilni elementi in ovrednotenje vsebine
Roman bogatijo številni medbesedilni elementi iz Jurčičevih pa tudi drugih del slovenske in svetovne književnosti. Naj omenimo samo asociacije na Tolkienov Gospodar prstanov, v katerem usode junakov v veliki meri kroji prstan, v Deseti deželi pa ima podobno funkcijo kačja krona: v obeh primerih nekaj dragocenega, ki v pravih rokah storita veliko dobrega, v nepravih pa škodita. Roman spretno in z veliko mero človeške in družbene občutljivosti prepleta različne tematike, kot so npr.: kritičen pogled na sodoben čas, zaznamovan z virusom covid-19, pomen svobode in izvirne domišljije, vrednota jezikovnih in kulturnih korenin, slovenska razcepljenost, človeškost na preizkušnji ipd.
Roman o Jurčiču
V prvi vrsti je Deseta dežela roman o literaturi. Najprej je književnost o Jurčiču kot začetniku slovenskega modernega pripovedništva, ki si vsekakor zasluži ne samo temeljito in poglobljeno literarno aktualizacijo (ki jo ta roman vsekakor prinaša), ampak tudi novo (pre)vrednotenje njegovega dragocenega in obširnega leposlovnega in časnikarskega dela – tudi tukaj delo prinaša svež prispevek.
Josip Jurčič je kljub splošni priljubljenosti, če upoštevamo zgodovino recepcije tega avtorja, še vedno premalo raziskan, poznan in upoštevan. Zato so leposlovne obdelave Jurčiča, kot je to v primeru Desete dežele, dobrodošle in potrebne v smislu osvetlitve velikega Muljavca in njegovega dela z različnih, še novih vidikov.
Likovna podoba Desete dežele
Roman je ilustriral Damijan Stepančič, sicer že večkrat nagrajen ilustrator. Zelo povedni sta njegovi ilustraciji na naslovnici in zadnji platnici romana, ki zelo dobro zajameta atmosfero in sporočilo tega dela: skrivnostna Krjavljeva koča in drevesi z vidnimi koreninami simbolizirajo našo kulturno dediščino. Tri pripovedni niti romana so likovno predstavljene s tremi logotipi, kar bralcu olajša orientacijo po romanu.
Odlike romana
Roman se ponaša z odličnim humorjem, izjemnim in bogatim literarnim domišljijskim svetom, z osupljivo uporabo slogovnih figur (kot je npr. personifikacija z Jurčičem povezanih mest in časopisov), z jezikovno igrivostjo (tudi s števili: npr. covid 19 in Muljava 19 …) ter žlahtnim literarnim slogom. Če upoštevamo samo pravkar navedeno, potem lahko trdimo, da smo Slovenci bogatejši za roman, ki smo ga dolgo čakali. Bralcu namreč ponuja svojevrstni bralni užitek pri odkrivanju Jurčiča ter književno skrinjo, iz katere lahko potegnemo lucidne misli o pomenu literature, jezika, domišljije, narodne pripadnosti in povezanosti …
Pomen romana in njegova recepcija
Ker gre za prvo leposlovno delo, ki se na takšen način loteva kakšnega slovenskega leposlovnega klasika, vsekakor sodi tudi na šolske police: kot literatura za domače branje in bralno značko (za zaključek osnovne šole in srednješolce). Obenem pa je Deseta dežela primerna tudi za odrasle bralce, zato roman lahko označimo kot večnaslovniški.
Ker gre za kompleksno literarno delo, je za boljše razumevanje prebranega sicer priporočljivo poznavanje Jurčičevega življenja in dela, vendar je res tudi obratno: da branje romana bralcu na široko odpre vrata v svet Josipa Jurčiča kot pisatelja, časnikarja, urednika, domoljuba ipd.
Objave o romanu
Roman Deseta dežela je doživel že kar nekaj odmevov v različnih medijih: kot recenzija na portalu Dobreknjige.si, v časopisih, kot predstavitev na Youtubu ipd.
O avtorici
Sabina Koželj Horvat je bila rojena 1972 v Ljubljani, doma je iz Zagradca ob Krki, sedaj pa živi v Osijeku na Hrvaškem, kjer poučuje slovenščino, do leta 2020 pa je tam vodila Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz. Vseskozi pa je tesno povezana z našimi ljudmi in kraji, za katere tudi ustvarja.
Njeno do sedaj verjetno najbolj odmevno literarno delo je trilogija o Ogenjčku (2000), ki je bila prevedena še v hrvaščino, srbščino in celo v esperanto. Zgodba je bila tudi uprizorjena.
Objavila je tudi slikanico Siv las, ki jo je ilustrirala njena sestra Anka Švigelj Koželj. Naj omenimo še knjigo za otroke Kokoške s Koroške, najprej izvedena kot radijska igra na RTV Slovenija, kasneje tudi v francoščini in angleščini.
Kratka zgodba Heartmines je bila uvrščena v izobraževalni program britanskih osnovnih šol in v svetovno antologijo zgodb Lines in the sand (2003).
Za mladino je napisala mitološki roman Ela Pan (2006).
Na Hrvaškem je izdala še dva romana: Enigma Essek (za odrasle) in Snjegjanica (za mlade).
Zelo zanimiv je tudi njen domoznanski roman Stopinja v skali (2018), ki je preplet mitologije in krajevne zgodovine. Dogaja se na obeh bregovih reke Krke in je hvalnica tej “dolenjski lepotici” in ljudem ob njej. Roman je bil predstavljen na portalu Dobreknjige.si, lansko leto pa tudi v knjižnici v Ivančni Gorici.