Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
29. decembra 1904 je deželni zbor ugodil prošnji liberalnim tržanom občine Sv. Jurij ob Juž. žel., da se občina razdeli na dve občini: Št. Jurij ob Juž. žel. – trg in Št. Jurij ob Juž. žel. – okolica.
Na današnjem slovenskem ozemlju so začele nastajati občine po marčni revoluciji, ko so se začela ukinjati zemljiška gospostva. Na ozemlju današnje občine Šentjur so leta 1850 nastale občine, ki so sicer sodile pod različne sodne okraje: Sv. Ahac, Šent Ilj, Št. Jur pod Rifnikom, Kostrivnica pri Planini, Loka, Velka Ponikva, Šent Primož, Sv. Rozalija, Slivenca, Sv. Uršula, Šent Vid in Žusem.
V naslednjih desetletjih so se občine spreminjale. Štajerski občinski zakon iz leta 1864 je določal pristojnosti občin na samostojni in preneseni delokrog. Samostojni delokrog je določal pristojnosti glede zadev lokalnega pomena, preneseni pa je določal splošne zadeve, ki jih je občina izvajala za državo. Občine so vodili voljeni organi: občinski predstojnik (župan), občinski odbor in občinski svetovalci.
Nekdaj so imeli tržani v občinskem zastopstvu takratne občine Sv. Jurij ob Juž. žel. (prej Št. Jur pod Rifnikom, zdaj Šentjur) glavno besedo, kmetje iz okolice pa le malo. Ko se je razmerje moči obrnilo, je leta 1904 prišlo do konflikta med klerikalci in liberalci. Slednji so na deželni zbor naslovili zahtevo, da se ustanovi občina Sv. Jurij ob Juž. žel. – trg. Liberalci (tržani) so zaradi neenakih razmer v primerjavi z okoliškimi vasmi zahtevali svojo lastno občino. Na seji deželnega zbora 29. decembra 1904 so želji ugodili, 7. maja leta 1905 pa je cesar uveljavil ta sklep. Tako se je občina Sv. Jurij ob Juž. žel. razdelila v dve občini. Iz dotedanje občine so izločili katastrske občine Goričica, Grobelno, Kameno, Krajnčica, Lokarje, Pograd, Šent Primož, Rifnik, Sv. Rozalija in Tratna. Iz njih je nastala občina Sv. Jurij ob Juž. žel. – okolica. Središče kraja oz. katastrska občina Št. Jurij je postala občina Št. Jurij ob Juž. žel. – trg.
(Vir: PLAVSTEINER, Zdenka. Josip Čretnik : pozabljeni šentjurski rodoljub. 1. izd. Celje: Grafika Gracer; Šentjur: Knjižnica: Domoljubno društvo Franjo Malgaj, 2017)