Do konca januarja je v razstavišču Koroške osrednje knjižnice na ogled razstava ‘Pod to goro raste naše novo mesto – podobe Raven v luči urbanističnega razvoja’. Letos mineva tudi 70 let od preimenovanja trga Guštanj v mesto Ravne. S tem dejanjem so formalno povezali v celoto trg, grad Ravne in območje železarne.
Prav neverjeten je bil povojni zanos, gradbeni zamah, ki je zajel ne samo Ravne, ampak večino slovenskih mest in premikal meje med ruralnim in urbanim. Skoraj idilično podobo krajine so zamenjale velikopotezne stanovanjske soseske in naselja enodružinskih hiš. Spreminjanje bivanjske kulture skozi desetletja je šlo z roko v roki s spremembami naših navad, vsakodnevnih poti.
Stanovanjske soseske, ki so rasle, kot gobe po dežju so spreminjale podobo kraja in delavskim družinam nudile sodobno kvaliteto bivanja. Vzporedno je kot svoj organizem raslo ‘mesto Železarna’, na grajski vzpetini pa se je širilo kulturno, športno in prosvetno središče kraja.
Skozi kolaž podob iz fototek Koroške osrednje knjižnice in Koroškega pokrajinskega muzeja se tako lahko sprehodimo po starih ulicah, se nostalgično spomnimo kje in kako smo nekoč nakupovali, kako smo se prevažali, v katerih gostilnah so znali ‘privezati dušo’ lačnim in žejnim, da seveda na izpustimo znamenitega Doma železarjev in Kavarne na Čečovju. Novejše fotografije zajete na razstavi, pa so iz arhiva Občine Ravne.
Avtorici razstave sta Simona Vončina in Simona Šuler Pandev, v sodelovanju z Občino Ravne, Anito Potočnik Slivnik, univ. dipl. inž. arh., ki je za razstavo prispevala tudi glavno besedilo – kot nekakšno rdečo nit, ki poveže staro z novim.
