Smo nova, moderna in funkcijsko zelo uporabna knjižnica, ki deluje po principu, čimveč storitev in informacij v najkrajšem možnem času za vse strukture naših uporabnikov. Imamo prijetne prostore za preživljanje prostega časa, za druženje in klepet ob dobri knjigi, za srečanja z raznimi ustvarjalci in za popestritev kulturnega življenja.
Kratka zgodovina knjižnice
Za začetek javnega knjižničarstva na ilirskobistriškem štejemo leto 1864, ko se v Bistrici ustanovi Narodna čitalnica. Članom čitalnice je bilo na razpolago slovensko in tuje časopisje, ter kar precej novih knjig. Prihod italijanske oblasti in fašizma v Ilirsko Bistrico povzroči leta 1926 razpustitev Čitalnice, druga svetovna vojna, pa dokončno zavre razvoj knjižničarstva v Ilirski Bistrici.
Ponovno je knjižničarstvo zaživelo leta 1950, ko začno ljubitelji knjig zbirati in kupovati knjige. Takratna knjižna zaloga je bila skromna in ni bila inventarizirana. Do leta 1959 knjižnica deluje pod okriljem kulturno-umetniškega društva »Svoboda«. Ljudski odbor leta 1960 ustanovi Ljudsko knjižnico, kot samostojno delovno organizacijo. Do leta 1964, ko takratna občinska skupščina ustanovi Matično knjižnico, ki je s svojim delovanjem pokrivala celotno ilirskobistriško občino, se je knjižnica nenehno selila. Matična knjižnica se je uredila po načelu prostega pristopa, knjižnično gradivo za odrasle se je začelo urejati po sistemu UDK, gradivo za mladino pa po starostnih stopnjah. Že takrat je knjižnica z namenom širjenja knjižnične mreže uvedla izposojo knjig s pomočjo štirih potujočih kovčkov, ki so potovali po od knjižnice bolj oddaljenih vaseh. Vsak kovček je vseboval približno 120 knjig. S selitvijo leta 1968 v prostore občinske stavbe začne knjižnica s širitvijo svoje dejavnosti, saj poleg izposoje prireja in organizira tudi literarne večere in slikarske razstave. Močno se poveča knjižnična zbirka, obisk in izposoja. Knjižnica se zaradi prostorske stiske leta 1982 preseli v pritličje Sketove hiše na Placu, kjer se nahaja še danes. Leta 1985 se knjižnica poimenuje po domači pesnici v Knjižnico Makse Samsa.
V novih prostorih poleg dejavnosti za odrasle prične tudi z organizacijo dejavnosti za mlade bralce. Da bi knjigo približali čim širšemu krogu uporabnikov, za uporabnike s posebnimi potrebami, knjižnica leta 1991 v Domu starejših občanov odpre izposojevališče premične zbirke. Z namenom ohranjanja lokalne kulture in zgodovine kraja smo leta 1994 ustanovili domoznanski oddelek. Knjižnica začne načrtno zbirati, hraniti, obdelovati in posredovati domoznansko gradivo z ilirskobistriškega območja. Pomemben mejnik v razvoju knjižnice je tudi vključitev le te leta 1996 v knjižnično informacijski sistem COBISS, ko knjižnica prične z računalniško obdelavo knjižničnega gradiva in leta 1998 z avtomatizirano izposojo. Vsakoletni prirast knjižničnega gradiva (okrog 4500 enot letno), kmalu privede knjižnico do ponovne prostorske stiske, ki jo delno reši leta 1998 z odprtjem prizidka k stari knjižnici. Z obnovo celotne Sketove hiše pa leta 2001 knjižnica pridobi še dodatne prostore, tako da danes deluje na okrog 1000 m2 uporabne površine. Z novimi prostori je bogato zaživela celotna dejavnost knjižnice.
