Knjižničarstvo ima v Zagorju dolgo tradicijo, saj so kot drugod po Sloveniji že pred I. svetovno vojno delovale knjižnice v okviru različnih delavskih in prosvetnih organizacij in društev. Najstarejši podatki segajo v drugo polovico 19. stoletja. Trboveljska premogokopna družba (TPD), ki je 1880. leta prevzela zagorski premogovnik, je v Zagorju ustanovila knjižnico za svoje delavce.
Prvo povojno obdobje: 1945 – 1949Predhodnica današnje knjižnice je bila ustanovljena oktobra 1945. leta in registrirana pod imenom Ljudska knjižnica in čitalnica ESZDNJ. Iz zapisnika z datumom 22. 10. 1945 je razvidno, da je bila knjižnica odprta enkrat tedensko od 18. do 20. ure. Določili so višino izposojnine in izbrali prvega knjižničarja Jožeta Dolinška. Nabava knjig je bila vezana v glavnem na nabiralne akcije. Člani odbora za obnovo knjižnice so upravi Rudnika poslali prošnjo s predlogom, da bi vsak rudniški delavec knjižnici daroval pare od mesečnega obračuna plače. Predlog je bil sprejet in tako je imela knjižnica nekaj rednega mesečnega dotoka denarja.
6. decembra 1945. leta je bila odprta še čitalnica. Zagorjani so po tem dogodku še bolj navdušeno sodelovali pri razvoju knjižnice in kar 45 ljudi je bilo pripravljenih dežurati v čitalnici, ki je imela petdeset čitalniških stolov (!) in naročenih več izvodov dnevnega časopisja pa tudi tednike in mesečnike.
Več o knjižnici na
povezavi…
