Zaposleni v Notranjskem muzeju Postojna ocenjujemo, da je naša ustanova med pomembnimi spodbujevalci kulturnega in turističnega dogajanja v Postojni in v širši notranjsko – kraški regiji. S pomočjo ustanovitelja Občine Postojna smo konec leta 2005 končno dobili nove prostore v nekdanji komandi garnizije na Kolodvorski cesti 3 v Postojni in s tem možnost, da zaživimo v celoti kot pravi muzej. To je tudi pogoj, da predstavimo svoje bogate zbirke širši javnosti, s postavitvijo stalne razstave pa bomo zaokrožili podobo Postojne in celotnega slovenskega kraškega prostora. Otvoritev prenovljenih prostorov je bila 20.5.2011. Prizadevali si bomo tudi za čimbolj celovito predstavitev bogate etnološke in arheološke dediščine Cerknice in Cerkniškega jezera (Kravanjeva hiša) ter Fužine v Grahovem.
Od prvih začetkov delovanja, pa vse do danes (maj 2011), muzej ni imel lastnih prostorov. Prva ideja o kraškem muzeju sega v leto 1908. Na predlog takratne Jamske komisije, naj bi se v poslopju, ki je bilo dograjeno za potrebe političnih uradov, uredil Jamski muzej. Tej ideji je sledila pobuda Ivana Andreja Perka v letu 1912 o Znanstvenem jamskem muzeju, ki naj bi ga zgradili v okolici Postojnske jame. Plemenito pobudo je prekinila prva svetovna vojna. Leta 1929 pa je v okviru takratnega speleološkega inštituta deloval tudi Jamski muzej.
Prizadevanja mnogih so se pričela uresničevati leta 1947 z zamislijo Lea Vilharja o ustanovitvi muzeja in dokončno utrdila v letu 1949 s poimenovanjem muzeja v Notranjski muzej. Po tistem je muzej še nekajkrat spremenil svoje poimenovanje, prvotno ime pa je ponovno povzel po letu 1990. Največ časa, z vmesnimi prekinitvami vse do leta 1995 , je muzej deloval v stari graščini sredi mesta. Zato se je v zavesti lokalnega prebivalstva utrdilo mnenje o tem, da muzej še danes domuje tam.
S temi prostori je muzej nekaj časa celo upravljal, leta 1952 pa je bila stavba s strani takratnega Okrajnega ljudskega odbora Postojna predana v upravljanje Slovenski akademiji znanosti in umetnosti Ljubljana za nedoločen čas. Akademija je tako prevzela stavbo Notranjskega muzeja, pri čemer so muzeju dovolili ostati v pritličju tega objekta. V teh prostorih še danes deluje SAZU. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je po letu 1990 na podlagi zakona postala lastnica tega objekta in ga po letu 1995 temeljito prenovila. V letu 1995 se je moral Notranjski muzej zaradi prenove stare graščine sredi mesta seliti v objekt na Ljubljanski 10 v prostore, ki si jih deli z Glasbeno šolo. Muzej je tako leta 1995 dokončno ostal brez svojih prostorov.
Po osamosvojitveni vojni leta 1991, ko je jugoslovanska vojska zapustila Postojno, se je zdelo, da s pridobitvijo ustreznih prostorov za muzej ne bo težav. Vendar se je izkazalo ravno obratno. Po večletnih dogovarjanjih z različnimi institucijami, je občina Postojna v letu 2002 z Ministrstvom za notranje zadeve sicer sklenila predpogodbo, po kateri naj bi se za potrebe Notranjskega muzeja zagotovili prostori na Gregorčičevem drevoredu 2, v katerih je takrat delovala Policijska uprava Postojna, vendar se ta namera ni uresničila.
