Občina Trebnje je ena od občin v Republiki Sloveniji. Od prvotne občine se je leta 2006 odcepil del naselij v novoustanovljeni občini Mokronog – Trebelno in Šentrupert, leta 2011 pa se je iz nje izločila še občina Mirna.
Trebnje je razpotegnjeno urbanizirano naselje na začetku najdaljše slovenske slepe doline, ki jo je ustvarila reka Temenica, in pomembnejše cestno križišče ob železnici Ljubljana – Novo mesto ter avtocesti Ljubljana – Zagreb. Že v prazgodovinskih časih so tod prebivali keltski latobiki, v rimskih časih pa je bila tu znamenita postojanka ob cesti Emona – Siscia, ki jo je rimski cesar Vespazijan povzdignil v mesto in ga poimenoval Minicipium Praetorium Latobicorum. V srednjem veku je kraj nazadoval, ob uvedbi redne poštne zveze med Ljubljano in Karlovcem pa je Trebnje postalo pomembna vmesna postaja. V tem obdobju, natančneje okoli leta 1000, je bil na južni strani mesta zgrajen Trebanjski grad, v pisnih virih prvič omenjen leta 1386. Med drugim je bil v lasti Ortenburžanov, Celjskih grofov in Habsburžanov, današnjo podobo je dobil v 16. stoletju, nekaj let pa je bil trebanjski graščak tudi slovenski misijonar med Indijanci v Ameriki, Friderik Irenej Baraga.
Skozi Trebnje poteka 15. poldnevnik, ki je ob vzhodnem vstopu v mesto obeležen z veliko tablo z uro s točnim srednjeevropskim časom ter s kamnitim obeležjem na Vrhtrebnjem. Značilno podobo kraju daje poznogotska triladijska župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja iz leta 1443, ki je bila leta 1645 preobokana. Pred cerkvijo je spomenik padlim vojakom v prvi svetovni vojni, tik ob vhodu pa stoji Baragov kip, delo Franceta Goršeta iz leta 1978. Širšemu svetu je Trebnje postalo znano s Taborom likovnih samorastnikov, ki že od leta 1968 prireja številne razstave in vsakoletna delovna srečanja umetnikov. Več kot 1000 samorastniškim umetniškim delom, ki so nastala na teh taborih, nudi zavetje Galerija likovnih samorastnikov, ki je edina zbirka naivne umetnosti v Sloveniji in ena pomembnejših v svetu.