Slika sledi Metamorfozam, kjer Ovid pravi: “Konji splaše se in skokoma zdirjajo v smeri nasprotni,
uzd se znebijo z vratov, zapustijo pretrgano vajet: žvale kar tu obleže, tam os skotali se z ojesa, prečke zdrobljenih koles spet drugje so razsute na kosce, širom okrog pa ležijo ostanki voza v razbitinah. Sam Faeton, ki mu rdečkasto zlate lase že požira plamen ognjeni, vrtinči se z glavo navpik v globočino, prede raztegnjeno sled prek ozračja, kot včasih v jasnini zvezda z neba se utrne: ni padla zares, le na videz.”
