Ivan Jean Schrey (1855 – 1941), podjetnik, pekovski mojster, namestnik prisednika obrtnega sodišča. Rojen je bil na Glincah pri Ljubljani.
Družinska posest sta bila hiša pri Novem svetu (prodana bratom Kozlerjem) in mlin na Glincah, ki ga je podedoval Schreyev starejši brat Anton. Ivana Jeana so vzeli iz realke in ga dali učiti mlinarske obrti v znanem mlinu Kestenbaummühle v Gradcu in v valjčnem mlinu Schwarzeneeker Kunstmühle barona Neubauerja v Wildonu. Leta 1873 je izučen mlinarski pomočnik odšel na potovanje v Baden in Atzgersdorf pri Dunaju in na Saksonsko, kjer je bil nekaj časa zaposlen v slovitem Rienerthovem dvornem mlinu v Draždanih. Leta 1876 se je vrnil v Ljubljano.
Mati Fanika je okoli leta 1875 kupila hišo podobarja Leopolda Götzla v Gradišču 5 in tu odprla pekarno, v Šelenburgovi ulici pa prevzela prodajalno luksuznega peciva. V materini pekarni se je Jean izuril v pekovski obrti, jo leta 1886 prevzel in vodil sam. Leta 1893 je pekarno v Gradišču preuredil v parno, ki je postala najmočnejša pekarna v Ljubljani z več prodajalnami v mestu. Schreyeva parna pekarna se je posebno izkazala ob potresu leta 1895, ko je zaradi svoje solidne zidave kljubovala potresnim sunkom in nemoteno obratovala.
Še bolj se je storitvena moč pekarne pokazala med prvo svetovno vojno, ko je Schrey prevzel preskrbo vojaštva. Od vojaških oblasti je bil imenovan za generalnega arondatorja Ljubljane. V zakup je vzel še 4 ali 5 manjših pekarn. Konec leta 1916, ob pomanjkanju moke, je opustil zalaganje vojske s kruhom. Na povabilo tedanjega župana dr. Ivana Tavčarja je mestni občini ljubljanski za njeno aprovizacijo (preskrbovalni urad) dal svojo pekarno s podružnicami vred v zakup proti majhni odškodnini. Leta 1920 je parno pekarno v Gradišču 5 prodal Jakobu Kavčiču in se umaknil v zasebno življenje.
Jean Schrey je bil, kakor piše v prispevku iz Tedenskih slik leta 1940 (27. 6., št. 26), tudi višji strelski glavar, častni član in večkratni predsednik najstarejšega ljubljanskega strelskega društva.
Doprsni potret ljubljanskega meščana hranijo v Fototeki Zgodovinskega arhiva Ljubljana.
