Od maja do julija 1682 je na Ptujski Gori in v njeni okolici zaradi kuge umrlo več kot tristo ljudi. Slekovec poroča, da je bolezen na Goro prišla s Haložani, ki so iskali tolažbo pri ptujskogorski Materi božji, ali pa sta jo iz okuženih krajev prinesla Adam Winkler in Lovro Jezeršek, ki sta tam kupovala volno. Iz Gore se je kuga hitro razširila po bližnjih vaseh. Kužni komisar je dal vse okužene hiše zapreti in zaznamovati z belim križem. Če je kdo v hiši umrl, so ga domači ponoči pokopali za hišo. Kjer je črna smrt pobrala že vse domače, so pogrebci mrliče prepeljali na poseben kraj in jih zagrebli v skupno grobišče.
V hudi stiski se je tedanji vikar Jurij Žnideršič s farani zatekel po zaščito k sv. Frančišku Ksaveriju, ki je takrat slovel kot posebno uspešen kužni zavetnik. Ko je kmalu zatem kuga prenehala, so verniki svetniku v zahvalo na južni strani ptujskogorske romarske cerkve prizidali kapelo in vanjo postavili oltar, delo mariborskega kiparja Franca Krištofa Reissa (1690).