Kolovrat je lesena priprava za predenje niti. V začetku so kolovrate poganjali ročno, v 16. stoletju pa je to obliko pogona zamenjal nožni pogon.
Za predenje so uporabljali lan, ki so ga kmetje navadno sejali na domači njivi, posamezne terice pa tudi ovčjo dlako. Pri predenju so ženske v eni roki držale volneni ali laneni zvitek, s prsti druge roke pa oblikovale niti, hkrati pa z nogo poganjale nožni pedal, ki je vrtel pogonsko kolo na kolovratu v smeri urinega kazalca. Spredena nit se je med vrtenjem pogonskega kolesa navijala na cevko vretena.
S predenjem na kolovrat so si ženske v dolgih zimskih večerih krajšale čas, znanje pa prenašale tudi na mlajše. Iz napredene ovčje volne so pletle tople volnene nogavice, rokavice, šale, kape, puloverje in jopice, iz lanenih niti pa so stkale trpežno blago, ki so ga najpogosteje uporabile za lanene rjuhe, krila, srajce.
